Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (29.130-29.154)


  1.      hudôba  -e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči 3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba ♪
  2.      hudôbec  -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec ♪
  3.      hudôben  -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni ♪
  4.      hudobíja  -e ž (ȋ) lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija // zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije ● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben ♪
  5.      hudobiján  -a m (ȃ) ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan ♪
  6.      hudobíka  -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike ♪
  7.      hudôbnik  -a m (ȏ) star. hudobnež: hudobniki so ga hujskali proti staršem ♪
  8.      hudôbnost  -i ž (ó) lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti // zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil ji je vse njene hudobnosti ♪
  9.      hudodélec  -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev ♪
  10.      hudodélka  -e ž (ẹ̑) storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko ♪
  11.      hudodélnik  -a m (ẹ̑) star. storilec kaznivega dejanja, zločinec: kaznovati, zasledovati hudodelnika; na smrt obsojeni hudodelnik ♪
  12.      hudodélstvenost  -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih ♪
  13.      hudodélstvo  -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev ♪
  14.      hudolésovina  in hudolesovína -e ž (ẹ́; í) nar. grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: cvetoč grm hudolesovine / ročaj iz hudolesovine ♪
  15.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica ♪
  16.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
  17.      hudomúšnica  -e ž (ȗ) 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic ♪
  18.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine ♪
  19.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  20.      hudoúrnik  -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
  21.      hudoúrniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij ♪
  22.      hudovánje  -a s (ȃ) glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja ♪
  23.      hudožív  -a -o prid. (ȋ í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula) ♪
  24.      hugenót  -a m (ọ̑) v Franciji, od 16. do 18. stoletja protestant, zlasti kalvinec: pokol hugenotov ♪
  25.      húj  medm. (ȗ) 1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu: huj, tako se bojim; zebe me, huj! 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: uharica vpije: huj, huj ♪

   29.005 29.030 29.055 29.080 29.105 29.130 29.155 29.180 29.205 29.230  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA