Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (29.051-29.075)



  1.      hríbovstvo  -a s () 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva
  2.      hríbski  -a -o prid. () hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica
  3.      hrípa  -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo
  4.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje
  5.      hrípav  -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti
  6.      hrípavost  in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu
  7.      hrípelj  -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj
  8.      hripênje  -a s (é) glagolnik od hripeti: slišalo se je vpitje in hripenje
  9.      hŕkanje  -a s () glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož
  10.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo
  11.      hròm  hrôma -o prid. ( ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu
  12.      hrômec  -mca m (ō) ekspr. hrom človek: ob poti so stali hromci z berglami
  13.      hromênje  -a s (é) glagolnik od hrometi: hromenje nog
  14.      hromítev  -tve ž () glagolnik od hromiti ali hrometi: povzročiti hromitev / hromitev volje
  15.      hrômost  in hromóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost
  16.      hromôta  -e ž (ó) lastnost, stanje hromega: težila ga je hromota; hromota nog; hromota v križu / ranjenec je čutil vedno večjo hromoto; pren., knjiž. duhovna hromota
  17.      hromôtnost  -i ž (ó) lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih
  18.      hropênje  -a s (é) glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka
  19.      hrôšč  hrôšča m ( ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
  20.      hŕpanje  -a s () glagolnik od hrpati: iz hiše se je slišalo hrpanje spečih / hrpanje živine
  21.      hŕskanje  -a s () glagolnik od hrskati: hrskanje zmrzle zemlje pod nogami / slišalo se je hrskanje kos
  22.      hŕstanje  -a s () glagolnik od hrstati: hrstanje peska pod škornji
  23.      hrstênje  -a s (é) glagolnik od hrsteti: iz goščave je prihajalo lomljenje in hrstenje; hrstenje suhega sena
  24.      hŕt  -a m ( ) velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem: gojiti hrte / angleški hrt; ruski hrt
  25.      hrúljenje  -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja

   28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA