Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (29.026-29.050)



  1.      hŕbet  -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemuanat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
  2.      hŕbten  -tna -o prid. () nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev hŕbtno prisl.: plavati hrbtno ♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno
  3.      hrbteníca  -e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico ● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanjeanat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
  4.      hŕbtenski  -a -o [tǝn] prid. () s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati
  5.      hrbtník  -a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe
  6.      hŕbtoma  prisl. () knjiž. s hrbtom v smeri gibanja; zadenjsko, zadenjski: hrbtoma se umikati
  7.      hrčánje  -a s () glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice
  8.      hrčíca  -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka
  9.      hrèn  hréna in hrêna m ( ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata
  10.      hrénast  in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip
  11.      hrepenênje  -a s (é) glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja
  12.      hrepenênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika
  13.      hrestáč  -a m (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
  14.      hrestánje  in hréstanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od hrestati: za seboj je zaslišal hrestanje suhljadi
  15.      hrestljánje  -a s () glagolnik od hrestljati: hrestljanje suhljadi / hrestljanje korakov po pesku
  16.      hrèšč  hréšča m ( ẹ́) knjiž., redko hreščanje: hrešč vej ob nevihti
  17.      hreščánje  -a s () glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic
  18.      hreščàv  -áva -o prid. ( á) ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice
  19.      hrgánja  -e ž (á) nar. vzhodno 1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje // natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda 2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji
  20.      hríb  -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
  21.      hríbast  -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina
  22.      hribína  -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil
  23.      hribínski  -a -o prid. () nanašajoč se na hribino: hribinski delci ♦ mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini
  24.      hriboláški  -a -o prid. () star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema
  25.      hriboláštvo  -a s () star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo

   28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA