Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (29.005-29.029)


  1.      hrámba  -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti 2. zastar. shramba: hramba za pšenico ♪
  2.      hrána  -e ž (á) 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin // kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana // kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke ● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati ◊ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka ♪
  3.      hranarína  -e ž (ȋ) 1. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačati, prejeti hranarino 2. redko denarni prispevek za hrano: športnikom pomagajo s hranarino in štipendijami ♪
  4.      hranílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti ♪
  5.      hranílen 2 -lna -o prid. (ȋ) ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranilna raztopina, tekočina; prehrana mora biti hranilna / hranilne snovi / hranilna vrednost mleka ♦ bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; kozm. hranilna krema ♪
  6.      hranílnica  -e ž (ȋ) ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica ♪
  7.      hranílnik  -a m (ȋ) 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža 2. redko rezervoar: petrolejski hranilnik ♪
  8.      hranítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi ♪
  9.      hranítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje ♪
  10.      hránjenje 1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov ♪
  11.      hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju ♪
  12.      hránjenost  -i ž (á) redko od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost ♪
  13.      hrápa  -e ž (á) star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape ♪
  14.      hrápanje  -a s (á) redko hropenje: iz sobe je bilo slišati hrapanje bolnika ♪
  15.      hrápav  -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke 2. redko hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanem hrápavo prisl.: hrapavo govoriti ♪
  16.      hrápavost  -i ž (á) lastnost, značilnost hrapavega: hrapavost površine; hrapavost rok / ekspr. v delu je še precej hrapavosti in nerodnosti ♪
  17.      hrást  -a m (á) veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom: posekati hrast; mogočni hrasti; je velik, močen kot hrast / pog. pohištvo iz hrasta hrastovega lesa ♦ bot. črni hrast z zimzelenimi listi; črnika; poletni hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob; hrast plutovec z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber ♪
  18.      hrásta  -e ž (á) pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto ♪
  19.      hrástar  -ja m (ȃ) nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: iz trave se oglaša hrastar ♪
  20.      hrástek  -tka m (ā) redko hrastič ♪
  21.      hrástovje  -a s (á) hrastov gozd: iz hrastovja so izletavale ptice; gosto, visoko hrastovje / živali objedajo hrastovje hrastovo drevje ♪
  22.      hŕbet  -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu ◊ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom ♪
  23.      hŕbten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev hŕbtno prisl.: plavati hrbtno ♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno ♪
  24.      hrbteníca  -e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico ● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje ◊ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem ♪
  25.      hŕbtenski  -a -o [tǝn] prid. (ȓ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati ♪

   28.880 28.905 28.930 28.955 28.980 29.005 29.030 29.055 29.080 29.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA