Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.905-28.929)



  1.      hléb  tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ẹ́) 1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha // kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira 2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba
  2.      hlébast  -a -o prid. (ẹ̄) nav. ekspr. podoben hlebcu: hlebasta oteklina / hlebasti griči
  3.      hlébčast  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. podoben hlebcu: otroci so pekli hlebčaste potičke / hlebčasto hribovje
  4.      hlébčič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič
  5.      hlébec  -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci
  6.      hlepênje  -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti
  7.      hlév  -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazanoagr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten
  8.      hlévar  in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar
  9.      hlevarína  -e ž () plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino
  10.      hléven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska
  11.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu
  12.      hlínjenje  -a s () glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja
  13.      hlípanje  -a s () glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje
  14.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
  15.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
  16.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  17.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
  18.      hméljev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
  19.      hmeljevína  -e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
  20.      hméljevka  -e ž (ẹ̄) drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka
  21.      hméljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljski nasad / hmeljska sušilnica; hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / povečati hmeljsko proizvodnjo
  22.        medm. () 1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal 2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil 3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša
  23.      hóbby  in hóbi -ja [hobi] m (ọ̑) najljubše delo v prostem času; konjiček: zbiranje znamk je njegov hobby; vsak bi moral imeti kak hobby
  24.      hobótnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
  25.      hòd  tudi hód hóda tudi hòd hôda m, rod. ed. z izrazom količine hodá ( ọ́; ọ̑; ó) 1. premikanje s korakanjem; hoja: je drobnega, možatega, robatega hoda; ima trd hod; ziblje se v hodu / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti: mesto je dve uri hoda od tukaj; do vrha gore je še pol ure hoda 2. zastar. hodnik: žito nam prinašajo po tajnih hodih ◊ film. hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; strojn. mrtvi hod mrtvi gib; hod bata gib bata; vet. hod počasnejše premikanje, zlasti pri konju, govedu

   28.780 28.805 28.830 28.855 28.880 28.905 28.930 28.955 28.980 29.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA