Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.780-28.804)


  1.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (ȃ-ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave ♪
  2.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
  3.      higrográf  -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
  4.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
  5.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  6.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
  7.      hihetánje  -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
  8.      hihíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje ♪
  9.      hihít  -a m (ȋ) (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit ♪
  10.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
  11.      hijacínt  -a m (ȋ) 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom ♪
  12.      hijacínta  -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
  13.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  14.      híjo  medm. (ȋ) klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu ♪
  15.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  16.      hilomorfízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela ♪
  17.      hímen  -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
  18.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  19.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  20.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
  21.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
  22.      hinávski  -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
  23.      hinávščina  -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
  24.      hínderhônder  -dra [dǝr] m (ȋ-ó) zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder ♪
  25.      híndi  -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik ♪

   28.655 28.680 28.705 28.730 28.755 28.780 28.805 28.830 28.855 28.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA