Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.776-28.800)



  1.      hierárh  -a m () 1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi katoliške cerkve 2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
  2.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnostirel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba
  3.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  4.      hieroglíf  -a m () 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
  5.      hi-fi  [hájfí] neskl. pril. (-) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
  6.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  7.      higrográf  -a m () meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku
  8.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer
  9.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
  10.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka
  11.      hihetánje  -a s () glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
  12.      hihíkanje  -a s () glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
  13.      hihít  -a m () (pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
  14.      hihitánje  tudi hihítanje -a s (; ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
  15.      hijacínt  -a m () 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom
  16.      hijacínta  -e ž () okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
  17.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  18.      híjo  medm. () klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu
  19.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji
  20.      hilomorfízem  -zma m () filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela
  21.      hímen  -a m () anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
  22.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  23.      hímna  -e ž () 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev
  24.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi
  25.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje

   28.651 28.676 28.701 28.726 28.751 28.776 28.801 28.826 28.851 28.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA