Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.726-28.750)



  1.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko
  2.      hermelín  -a m () podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina
  3.      hêrnija  -e ž (é) med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
  4.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  5.      heroín  -a m () farm. močno mamilo iz morfija: uživati heroin; tihotapci heroina
  6.      heroízem  -zma m () izreden pogum, junaštvo: partizanski, revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
  7.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  8.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino
  9.      herójstvo  -a s (ọ̑) 1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov 2. herojsko dejanje: brezštevilna herojstva partizanov
  10.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  11.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  12.      herostrátstvo  -a s () knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo
  13.      hêrpes  -a m () med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah
  14.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m () fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
  15.      hetêra  -e ž () pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
  16.      heteríja  -e ž () v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
  17.      heterízem  -zma m () lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji
  18.      heterogénski  -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi
  19.      heteronómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika
  20.      heteronomíja  -e ž () knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
  21.      heteróza  -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
  22.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
  23.      hétmanstvo  -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
  24.      híba  -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
  25.      hibernácija  -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo

   28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726 28.751 28.776 28.801 28.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA