Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.655-28.679)



  1.      harmóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
  2.      harmónij  -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
  3.      harmoníja  -e ž () 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta
  4.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  5.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
  6.      harmonízem  -zma m () knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
  7.      hárpa  -e ž () knjiž. harfa: igrati na harpo
  8.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  9.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  10.      hásek  -ska m () raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
  11.      hášiš  -a m () farm. močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, piti hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
  12.      háusbál  -a [has-] m (-) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
  13.      hàv  medm. () posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav!
  14.      havájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje
  15.      havána  -e ž () cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; neskl. pril.: škatla havana cigar
  16.      havánka  -e ž () havana: prižgati si havanko
  17.      havaríja  -e ž () poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
  18.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  19.      hávbica  -e ž () voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
  20.      hávelok  -a m () nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku
  21.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ
  22.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  23.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  24.      hazardêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
  25.      hazardíranje  -a s () glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki

   28.530 28.555 28.580 28.605 28.630 28.655 28.680 28.705 28.730 28.755  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA