Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.305-28.329)



  1.      granulóm  -a tudi granulòm -ôma m (ọ̑; ó) med. zaradi vnetja nastalo zrnasto tkivo: zdraviti granulom / popkov, zobni granulom
  2.      granulometríja  -e ž () geol. merjenje velikosti zrn sipkih kamnin: ukvarjati se z granulometrijo
  3.      grápa  -e ž (á) jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti // manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape
  4.      grápast  -a -o prid. (á) 1. ki ima veliko grap, jarkov: spuščal se je po grapasti cesti; grapasta tla / tlak je bil ves grapast 2. zastar. hrapav, raskav: grapasta koža
  5.      grapefruit  -a [gré(j)pfrút] m (ẹ̑-) južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče, grenivka: jesti grapefruit; rumen, velik grapefruit / gojiti grapefruit
  6.      graščák  -a m (á) 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine
  7.      graščína  -e ž (í) v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče: graščina razpada; okoli graščine se je razprostiral lep park // posestvo, ki je graščakova last: graščina mu je prinašala lepe dohodke; oskrbnik graščine / star. vprašal ga je, pod katero graščino spada graščinsko oblast
  8.      graščínski  -a -o prid. () nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti
  9.      grášica  -e ž (á) divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice ♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca
  10.      gratuíten  -tna -o prid. () filoz. nastal v človeku sam od sebe, brez njegovega sodelovanja: boriti se zoper gratuitno razpoloženje
  11.      gratulácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. čestitka, voščilo: sprejemati gratulacije; zahvaliti se za gratulacije
  12.      gratulánt  -a m (ā á) knjiž. kdor čestita, vošči: prišlo je veliko gratulantov
  13.      gravíden  -dna -o prid. () med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene; gravidna žival
  14.      gravídnost  -i ž () med., vet. nosečnost, brejost: ugotoviti gravidnost
  15.      gravíranje  -a s () glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo
  16.      grávis  -a m () lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec
  17.      gravúra  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v različne plošče omogoča ostro črtno risbo: slikar je mojster gravure // odtis v tej tehniki: na razstavi so bakrorezi, jeklorezi in druge gravure
  18.      gŕb  -a m () stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane
  19.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premaganrib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus
  20.      grbáča  -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan
  21.      grbánja  -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo
  22.      gŕbavost  -i ž (ŕ) značilnost grbavega človeka: trpel je zaradi svoje grbavosti
  23.      gŕbež  -a m () ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil pritizool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus
  24.      grbína  -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
  25.      grbínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki

   28.180 28.205 28.230 28.255 28.280 28.305 28.330 28.355 28.380 28.405  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA