Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.230-28.254)


  1.      gráblje  -belj ž mn. (á ȃ) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne ♦ agr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej ♪
  2.      grábljenje  -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja ♪
  3.      grábljevka  -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice ♪
  4.      grabljíca  -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice ♪
  5.      grábljice  -ljic ž mn. (á ȃ) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje ♪
  6.      grábljišče  in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis ♪
  7.      grabljívec  -vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci ♪
  8.      grabljívost  -i ž (í) zastar. grabežljivost: bil je znan po grabljivosti in skoposti ♪
  9.      grácija  -e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline ♪
  10.      gracílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo ♪
  11.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon ♪
  12.      gracióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost gracioznega: gracioznosti in elegance res nima; gracioznost kretenj, plesa ♪
  13.      grád  -a m (ȃ) 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota ♪
  14.      grád  -ú in -a m, mn. gradóvi (ȃ) 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad ● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem ♪
  15.      gradácija  -e ž (á) knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja // delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrsti ◊ fot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk ♪
  16.      gradášanje  -a s (ȃ) glagolnik od gradašati: gradašanje volne ♪
  17.      grádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo ♪
  18.      grádbeništvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ♪
  19.      gradbínec  -nca m (ȋ) ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; poglabljati delavsko zavest pri gradbincih / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju // nav. mn., žarg. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji ♪
  20.      gradbíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale ♪
  21.      grádec  -dca m (á) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov ♪
  22.      gráden  -dna m (á) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, Quercus petraea ♪
  23.      gradiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti ♪
  24.      gradíšče  -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma ♪
  25.      gradíteljstvo  -a s (ȋ) dejavnost graditeljev: graditeljstvo se razvija v arhitekturo industrijske dobe / razdvojenost med teorijo in praktičnim graditeljstvom ♪

   28.105 28.130 28.155 28.180 28.205 28.230 28.255 28.280 28.305 28.330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA