Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.226-28.250)



  1.      grabílo  -a s (í) teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: namestiti grabilo na bager
  2.      grabljáč  -a m (á) moški, ki grabi, spravlja seno: najeti grabljače
  3.      grabljánje  -a s () glagolnik od grabljati: hitela je z grabljanjem listja / grabljanje prsti
  4.      grabljávka  -e ž () redko grabljica: grabljavke so hitele spravljati seno v kopice
  5.      gráblje  -belj ž mn.) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa neagr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej
  6.      grábljenje  -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja
  7.      grábljevka  -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice
  8.      grabljíca  -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice
  9.      grábljice  -ljic ž mn.) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje
  10.      grábljišče  in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis
  11.      grabljívec  -vca m () 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci
  12.      grabljívost  -i ž (í) zastar. grabežljivost: bil je znan po grabljivosti in skoposti
  13.      grácija  -e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline
  14.      gracílen  -lna -o prid. () knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo
  15.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
  16.      gracióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost gracioznega: gracioznosti in elegance res nima; gracioznost kretenj, plesa
  17.      grád  -a m () 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota
  18.      grád  -ú in -a m, mn. gradóvi () 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad ● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
  19.      gradácija  -e ž (á) knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja // delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrstifot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk
  20.      gradášanje  -a s () glagolnik od gradašati: gradašanje volne
  21.      grádben  -a -o prid. () nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
  22.      grádbeništvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
  23.      gradbínec  -nca m () ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; poglabljati delavsko zavest pri gradbincih / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju // nav. mn., žarg. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji
  24.      gradbíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale
  25.      grádec  -dca m (á) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov

   28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA