Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.151-28.175)


  1.      gòst  gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost ∙ povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; redko večkrat je pri njih v gostih v gosteh 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje republike; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja ♪
  2.      góst  -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno ◊ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem ♪
  3.      gostáč  -a m (á) v kmečkem okolju, nekdaj kdor stanuje v tuji, najeti hiši: on je gostač; gostači so hodili na dnino h gospodarju; sosedov gostač // redko podnajemnik: nikoli ni mislila, da bo morala oddajati sobe gostačem; pren. s svojimi članki so bili v glasilu le gostači ♪
  4.      gostáčka  -e ž (ȃ) v kmečkem okolju, nekdaj ženska, ki stanuje v tuji, najeti hiši: stara, revna gostačka ♪
  5.      gostáščina  -e ž (ā) v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino; dosti je že dolžen za gostaščino ♪
  6.      góstba  in gôstba -e ž (ọ̑; ȏ) zastar. gostija: na gostbo je povabil vse prijatelje ♪
  7.      gôstja  -e ž (ó) 1. ženska oblika od gost: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / gospa je znana gostja kavarn / nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena 2. redko gostačka: še zdaj se spominja stare gostje iz njihove bajte ♪
  8.      gôstje  -a s (ó) zastar. gostija: na gostje je povabila več prijateljev; svečano gostje ♪
  9.      gostnína  -e ž (ȋ) star. plačilo za storitev v gostinskem obratu: plačal je visoko gostnino ♪
  10.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati ♪
  11.      gostobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje ♪
  12.      gostolênje  -a s (é) glagolnik od gostoleti: poslušala je drobno gostolenje škrjancev / gostolenje ženskih glasov ga ni motilo ♪
  13.      gostolévek  -vka m (ẹ̑) knjiž. žvrgolenje, (ptičje) petje: slišati ni bilo niti ptičjega gostolevka; škrjančev gostolevek / slavec je zapel svoj trepetajoči gostolevek pesem, spev ♪
  14.      gostolévka  -e ž (ẹ̑) zastar. ptica pevka: po vrtovih so se oglasile naše znane gostolevke ♪
  15.      gostolístnat  -a -o prid. (ȋ) star. gostolisten: obtičala sva v gostolistnatem grmovju ♪
  16.      gostoljúbje  -a s (ȗ) dajanje hrane, prenočišča komu iz prijaznosti, naklonjenosti: izkazovati, sprejeti gostoljubje; cel mesec je užival njegovo gostoljubje / država mu je odrekla gostoljubje azil // redko gostoljubnost: gospodinji manjka gostoljubja ♪
  17.      gostoljúbnost  -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost? ♪
  18.      gostomér  -a m (ẹ̑) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin; areometer: meriti z gostomerom ♪
  19.      góstost  in gostóst -i ž (ọ́; ọ̑) lastnost, značilnost gostega: marmelade zaradi gostosti ni mogel razmazati / gostost posevka je ovirala razraščanje posameznih rastlin / večja gostost prebivalstva v mestih gostota ♪
  20.      gostôta  -e ž (ó) 1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami: gostota juhe, omake / ugotavljati gostoto mleka; snovi različne gostote // lastnost, značilnost gostega 3: gostota blaga / gostota sita 2. množina česa na določeni površini: gostota dreves v gozdu; povečati gostoto prometne mreže / gostota prebivalstva; gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ◊ fiz. gostota masa snovi na prostorninsko enoto; gostota plina; gostota električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi z električnim nabojem na ploskovno enoto; gostota magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje in se dobi s silo, ki deluje na vodnik z električnim tokom ♪
  21.      gostovánje  -a s (ȃ) glagolnik od gostovati: drama ima v načrtu več gostovanj; gostovanje sopranistke; posebno doživetje je bilo gostovanje folklornih skupin; gostovanje nogometnega moštva / naveličana sta bila gostovanja po tujih hišah / vso noč je trajalo gostovanje gostija ♪
  22.      gostovánjec  -jca m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci ♪
  23.      gostüvanje  ipd. gl. gostivanje ipd. ♪
  24.      góšča  -e ž (ọ́) 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah // gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine // mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj 3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi // ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo 4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča ∙ nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih ♪
  25.      góščar  tudi góšar -ja m (ọ̑) 1. nar. gorenjsko partizan: včasih so se oglasili goščarji tudi v vasi 2. lov. gams, ki živi v goščavah pod gozdno mejo ♪

   28.026 28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA