Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (28.026-28.050)



  1.      golóbče  -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje
  2.      golóbček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo
  3.      golóbec  -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec
  4.      golobíca  -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu
  5.      golobíčka  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja
  6.      golóbji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na golobe: golobje jajce / golobja obara, rižota; pren. golobje življenje med štirimi stenami // knjiž. ki izraža, kaže milino, krotkost: pogledala ga je s svojimi golobjimi očmi golóbje prisl.: obleka golobje sive barve
  7.      golomíšenje  -a s () glagolnik od golomišiti: povej odkrito, brez golomišenja / dovolj mi je že golomišenja tod okoli
  8.      golomráznica  -e ž () star. mraz brez snega: vdihavati jutranjo golomraznico
  9.      golopŕs  -a -o prid. ( ) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
  10.      goloróč  prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov)
  11.      golorók  in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili
  12.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil
  13.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote
  14.      golovíca  -e ž (í) nar. zahodno suha veja: pobirati golovice
  15.      gólša  -e [š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami
  16.      gólšavost  -i [š] ž (ọ́) bolezensko povečanje žleze ščitnice: preprečevanje golšavosti
  17.      gólšec  -šca [š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec
  18.      goltáč  -a [t] m (á) slabš., redko požrešnež: to ti je pravi goltač ♦ vet. konj, ki iz razvade požira zrak
  19.      goltánec  -nca [t] m (á) ekspr. sprednji, srednji del vratu; grlo: stiskal ga je za goltanec; zgrabiti koga za goltanec / kost se mu je zataknila v goltancu // slabš., redko usta: zamašiti komu goltanec ● ekspr. nastaviti komu nož na goltanec prisiliti koga k čemu
  20.      góltanje  -a [t] s (ọ́) glagolnik od goltati: slišalo se je goltanje pijače / značilno za to bolezen je bljuvanje in boleče goltanje
  21.      goltàv  -áva -o [t] prid. ( á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti
  22.      gólten  -tna -o [t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten
  23.      goltljáj  -a [t] m () ekspr., redko požirek, grižljaj: zadnji goltljaj je spustil po grlu
  24.      góltnost  -i [t] ž (ọ̄) slabš., redko požrešnost: vsi so ga poznali po njegovi goltnosti
  25.      gomazênje  -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah

   27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA