Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (28.005-28.029) 
- golčánje -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od golčati: slišalo se je golčanje in hropenje / pritajeno golčanje je preglasilo glasno petje / zamolklo golčanje strojev ♪
- goldínar -ja m (ȋ) 1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji // kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji ◊ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš ♪
- gólding -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding ♪
- gôlec -lca [u̯c in lc] m (ō) 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
- golén -i ž (ẹ̑) del noge med kolenom in gležnjem: odrgniti, prebiti si golen; pri padcu si je zlomil kost v goleni ♦ zool. del noge pri žuželkah med stegnom in stopalcem ♪
- gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub ♪
- gólf 2 -a m (ọ̑) osebni avtomobil nemške tovarne Volkswagen: voziti se z golfom ♪
- golíca -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo ♪
- golìč -íča m (ȉ í) 1. mlad, gol ptič, ki še ne more letati: pitati goliče; gnezdo je bilo polno goličev 2. ekspr. mlad, nedorasel človek: bil je še tak golič in negodnik ♪
- goličáva -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: puste goličave; siva, kamnita goličava; visoka goličava; pogozdovanje kraških goličav // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: na novo pogozditi goličave ♪
- golíček -čka m (ȋ) manjšalnica od golič: golički v gnezdu / ti tega še ne razumeš, goliček ♪
- golína -e ž (í) goličava: na golini jih je zajel vihar; peščena golina / golina je presekala gosti gozd ♪
- golítev -tve ž (ȋ) glagolnik od goliti: golitev ptičev / golitev kuncev ♪
- góljenje in goljênje -a s (ọ́; é) glagolnik od goliti: goljenje ptic ♪
- goljufánje -a s (ȃ) glagolnik od goljufati: ves ta denar si je pridobil z goljufanjem kupcev ♪
- goljufíja -e ž (ȋ) okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: obsojen je bil zaradi goljufije; dobiti kaj z goljufijo; bankrot, poneverba in goljufija / ekspr. to je navadna goljufija ♪
- goljufívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka ♪
- goljufívost -i ž (í) lastnost goljufivega človeka: zagovarjal se je zaradi goljufivosti ♪
- goljúfnost -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
- golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na
repu, Myliobatis ♪
- golóbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo ♪
- golóbče -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje ♪
- golóbček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo ♪
- golóbec -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
- golobíca -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
27.880 27.905 27.930 27.955 27.980 28.005 28.030 28.055 28.080 28.105