Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (2.776-2.800)
- epigramátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na epigram: epigramatični verzi / epigramatičen članek jedrnat in duhovit ♪
- epigramátik -a m (á) knjiž. kdor piše epigrame, puščičar ♪
- epigramátika -e ž (á) lit. epigramatična dela, epigrami: Prešernova epigramatika; zajedljiva epigramatika ♪
- epiléptičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epilepsijo, božjasten: epileptični krči; epileptičen napad / epileptičen bolnik ♪
- epiléptik -a m (ẹ́) med. kdor ima epilepsijo, božjastnik ♪
- epilírati -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. opravljati epilacijo: epilirati si obrvi ♪
- epizootíja -e ž (ȋ) vet. nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni pri živalih ♪
- erátičen -čna -o prid. (á) geogr., v zvezi eratična skala eratska skala ♪
- erístika -e ž (í) filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih ♪
- erodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla ♪
- erótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec ♪
- erótičnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost erotičnega: erotičnost je v njem zelo razvita; prebujajoča se erotičnost pubertetnika / pesnikova erotičnost ♪
- erótik -a m (ọ́) knjiž. 1. pesnik ljubezenskih pesmi: kot pesnik je izrazit erotik 2. kdor se ljubezensko, spolno čezmerno izživlja ♪
- erótika -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni ♪
- erotízem -zma m (ȋ) med. bolezenska spolna sla ali vzdraženost ♪
- eruditíven -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪
- eruírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca ♪
- eruptíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika ♪
- eruptívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost eruptivnega človeka: pesnikova eruptivnost / eruptivnost njegovega pesniškega izraza ♪
- esejístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis ♪
- esejístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi ♪
- eskontírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico ♪
- eskortírati -am nedov. in dov. (ȋ) spremljati z eskorto: eskortirati kaznjence na delo ♪
- esperantíst -a m (ȋ) kdor zna, propagira esperanto: mednarodni kongres esperantistov / na šoli je tečaj za esperantiste ♪
- esperantístka -e ž (ȋ) ženska, ki zna, propagira esperanto ♪
2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876