Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (276-300)



  1.      volski  -a -o prid. () nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana ♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
  2.      zianski  -a -o [tici-] prid. () tak kot pri Tizianu: tizianske barve ziansko prisl.: tiziansko rdeči lasje
  3.      abdicírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
  4.      àbiótičen  -čna -o prid. (-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
  5.      áblativ  -a m () lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
  6.      áblativen  -vna -o () pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
  7.      abolírati  -am dov. in nedov. () razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
  8.      abonírati se  -am se dov. in nedov. () vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču aboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
  9.      aborrati  -am dov. in nedov. () med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
  10.      aborv  -a m () med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
  11.      aborven  -vna -o prid. () med. 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
  12.      absenrati se  -am se dov. in nedov. () redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
  13.      absenzem  -zma m () izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
  14.      absolust  -a m () 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma
  15.      absolustičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
  16.      absolutizácija  -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
  17.      absoluzem  -zma m () politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
  18.      absolutizíranje  -a s () glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
  19.      absolutizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
  20.      absolvírati  -am dov. in nedov. () 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
  21.      absorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
  22.      absorpven  -vna -o prid. () fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
  23.      absorpvnost  -i ž () sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
  24.      abstinénca  -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
  25.      abstinénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA