Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (27.476-27.500)


  1.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  2.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  3.      fróntnik  -a m (ọ̑) ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: izkušen frontnik; pisma frontnikov ♪
  4.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪
  5.      fróntovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frontovce ali Osvobodilno fronto: frontovske organizacije; frontovska politika; poživiti frontovsko delo / frontovske brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  6.      fŕr  medm. (ȓ) izraža odlet, zlet ptice: vrabec me je zagledal, frr, in že ga ni bilo; frr(r) na bukev ♪
  7.      frtálja  -e ž (á) nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: pripravila mu je frtaljo ♪
  8.      frtávka  -e ž (ȃ) ekspr., redko vrtavka: zavrteti frtavko; vrti se kot frtavka / vidiš jo, frtavko, niti malo ne more sedeti pri miru ♪
  9.      frúla  -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo ♪
  10.      fúcanje  -a s (ȗ) glagolnik od fucati: fucanje in kockanje ♪
  11.      fúč  prid. neskl. (ȗ) pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel: čevlji so že fuč; pohištvo bo kmalu fuč; če bo vojna, bo vse fuč; z gostilno je fuč, izseliti se bo treba 2. ki je minil, prešel: fuč so mastni zaslužki; njena mladost je za zmeraj fuč ♪
  12.      fúga 2 -e ž (ú) grad. presledek med dvema gradbenima elementoma, reža: fuge med ploščicami obloge / narediti lepe fuge ♪
  13.      fugíran  -a -o prid. (ȋ) muz. ki ima značilnosti fuge1: fugiran stavek ♪
  14.      fúksija  -e ž (ú) grmičasta lončna rastlina z velikimi visečimi cveti: po oknih cvetejo fuksije in pelargonije; belo-rdeče fuksije ♪
  15.      fuksín  -a m (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom ♪
  16.      fulár  -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m (ȃ) tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja ♪
  17.      fumaróla  -e ž (ọ̑) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol ♪
  18.      fundácija  -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
  19.      fundamènt  -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto ♪
  20.      fundamentálen  -lna -o prid. (ȃ) osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati ♪
  21.      fundamentalízem  -zma m (ȋ) nazor, ki zahteva, da se kdo dosledno drži načel svoje ideologije: nasprotovati fundamentalizmu / nacionalni, rasni fundamentalizem ∙ islamski fundamentalizem versko gibanje, ki zahteva popolno zvestobo koranu ♪
  22.      fundíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fundirati: globoko, plitvo fundiranje zgradbe ♪
  23.      fúndus  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja ♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo ♪
  24.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  25.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪

   27.351 27.376 27.401 27.426 27.451 27.476 27.501 27.526 27.551 27.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA