Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (27.455-27.479)



  1.      frikcíjski  -a -o prid. () teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem
  2.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti
  3.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti
  4.      fríz  -a m () arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori
  5.      frizé  -ja m (ẹ̑) tekst. tkanina z zankasto površino, ki jo tvorijo osnovne niti
  6.      frizêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s friziranjem: izučil se je za frizerja; gledališki frizer; frizer za moške, ženske / iti k frizerju; bil je pri frizerju
  7.      frizêrstvo  -a s () frizerska obrt: ukvarjati se s frizerstvom / žensko frizerstvo frizerstvo za ženske / opustil je frizerstvo opravljanje frizerskega poklica
  8.      frizíranje  -a s () glagolnik od frizirati: med friziranjem je brala / je vešč friziranja
  9.      frizúra  -e ž () določena ureditev, razporeditev las, pričeska: ima preprosto frizuro; spremeniti si frizuro / gladka, košata frizura / bubi frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi
  10.      frižidêr  -ja m () naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik: vključiti frižider; hraniti meso v frižiderju
  11.      fŕk  medm. () izraža a) hiter odlet, zlet ptice: okno je odprto — frk — že je kanarček zunaj b) hiter odhod, tek: zvečer pa frk v gostilno
  12.      fŕka  -e ž () nar. frklja: Frka! Moli raje in delaj, gruntarske fante pa pri miru pusti (I. Potrč)
  13.      fŕkavec  tudi fŕkovec -vca m (ŕ) ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkavci so mu ukradli avto; druži se z ničvrednimi frkavci / kot nagovor boš tiho, frkavec // nedorasel fant sploh: nisem več frkavec, da bi mi ukazovali; takega frkavca se ne bojim; govori z menoj kakor s kakim frkavcem / slabš. takle frkavec zapoveduje desetim možem
  14.      fŕkljica  -e ž () manjšalnica od frklja: zabaval se je z dvema frkljicama / štiriletna frkljica deklica, punčka
  15.      frkolín  -a m () ekspr. nekoliko predrzen nedorasel fant: frkolini ga zmerjajo / kot nagovor nisi držal besede, frkolin // nedorasel fant sploh: bil sem še frkolin in nisem ničesar razumel; na cesti je stala skupina frkolinov / ima dva zdrava frkolina sina / slabš. ta frkolin bi mi rad pamet solil
  16.      frkolínček  -čka m () manjšalnica od frkolin: po travi se igra nekaj frkolinčkov / štiriletni frkolinček
  17.      frkolínski  -a -o prid. () ekspr. značilen za frkoline: frkolinski smeh; frkolinsko obnašanje / presneti frkolini frkolinski!
  18.      frníkola  tudi frníkula -e ž () steklena ali lončena kroglica za igranje otroške igre: frnikola se je zatrkljala v jamico; poriniti frnikolo; otrok se vrti kakor frnikola / otroci se igrajo na dvorišču frnikole se frnikolajo
  19.      frníkolanje  tudi frníkulanje -a s () otroška igra, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: bil je najspretnejši v frnikolanju / otroci si preganjajo čas s frnikolanjem
  20.      frónda  -e ž (ọ̑) zgod. politično gibanje višjega francoskega plemstva proti absolutizmu sredi 17. stoletja
  21.      frônki  -ov m mn. (ō) zastar. davek: plačati fronke; gosposka nalaga fronke na sol
  22.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsodgled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
  23.      frontálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno
  24.      fróntnik  -a m (ọ̑) ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: izkušen frontnik; pisma frontnikov
  25.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci

   27.330 27.355 27.380 27.405 27.430 27.455 27.480 27.505 27.530 27.555  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA