Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (27.005-27.029) 
- falzét -a m (ẹ̑) zelo visok, stisnjen moški glas: prešel je v visok falzet; kriknil je v zateglem falzetu; rezek falzet ♦ muz. moški pevski glas, višji od normalnega obsega ♪
- falzificíranje -a s (ȋ) glagolnik od falzificirati: biti kaznovan zaradi falzificiranja / falzificiranje narodnih pesmi; falzificiranje zgodovine ♪
- falzifikát -a m (ȃ) kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat ♪
- familiárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti ♪
- famílija -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda ♪
- famózen -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit: zaradi tiste famozne kritike je bila akcija izgubljena; niso še pozabili famozne zgodbe o njem 2. raba peša slovit, znamenit: famozni državniki, pisatelji / to je naravnost famozna zamisel ♪
- fámulus -a in -la m (ȃ) knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku: moj famulus vam bo takoj odprl; profesor in njegov famulus ♪
- fána -e ž (ȃ) nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo ∙ pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem ♪
- fanariót -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
- fandángo -a m (ȃ) hiter španski ljudski ples v tričetrtinskem ali šestosminskem taktu: plesati fandango ♪
- fanfára -e ž (ȃ) trobenti podoben pihalni instrument: s fanfarami so naznanjali začetek iger; zvoki bobnov in fanfar; pren. časopisi s fanfarami poveličujejo dogodek // kratka zanosna skladba za ta instrument ♪
- fanfaríst -a m (ȋ) kdor igra (na) fanfaro: fanfaristi so najavili začetek prireditve ♪
- fángo -a m (ȃ) med. blato iz toplih vrelcev za blatne kopeli: zdraviti s fangom; neskl. pril.: fango obloga ♪
- fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4.
nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
- fantást -a m (ȃ) 1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak: fantast si bil in fantast ostaneš; spraviti fantasta k pameti; neživljenjski, sentimentalen fantast; domislek fantasta / v tem človeku je precej fantasta 2. pisatelj znanstvene fantastike: med popularnimi fantasti je mnogo resnih znanstvenikov; kongres fantastov ♪
- fantásten -tna -o prid. (ȃ) raba peša fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega ♪
- fantázem -zma m (ā) knjiž. rezultat fantazije: umakniti se iz realnega sveta v svet fantazmov ♪
- fantazíja -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
- fantazíranje -a s (ȋ) glagolnik od fantazirati: brezplodno, nebrzdano, slepo fantaziranje / bolnikovo fantaziranje / kdo bi verjel takemu fantaziranju ♪
- fantazmagoríja -e ž (ȋ) knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija ♪
- fántek -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal ♪
- fantóm -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene ♪
- fantómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fantom: fantomska simbolika; mesto je bilo videti kakor fantomska panorama fantómsko prisl.: zvoniki gotskih katedral se skoraj fantomsko vzpenjajo nad zemljo ♪
- fántov -a -o (á) svojilni pridevnik od fant: fantova moč ga je presenetila; zapisal je fantovo ime ♪
- fantovánje -a s (ȃ) glagolnik od fantovati: pridobiti si pravico do fantovanja / vojna je odpravila fantovanje ♪
26.880 26.905 26.930 26.955 26.980 27.005 27.030 27.055 27.080 27.105