Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (2.676-2.700)
- ekspropriírati -am dov. in nedov. (ȋ) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija ♪
- ekstabulírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. črtati, izbrisati intabulacijo, izknjižiti ♪
- ekstátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ekstazo; zamaknjen, zanosen: ekstatično stanje / ekstatičen govor, ples / ekstatično veselje ekstátično prisl.: ekstatično vzklikati ♪
- ekstátičnost -i ž (á) značilnost ekstatičnega; zamaknjenost, zanosnost: religiozna ekstatičnost / ekspr. ekstatičnost plesa ♪
- ekstátik -a m (á) knjiž. kdor je (večkrat) v ekstazi; zamaknjenec, zanesenjak ♪
- ekstemporírati -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
- eksteriorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
- ekstínkcija -e ž (í) fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov ♪
- ekstirpácija -e ž (á) glagolnik od ekstirpirati: ekstirpacija maternice ♪
- ekstirpátor -ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju ♪
- ekstirpírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor ♪
- ekstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob ♪
- ekstraktíven -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
- ekstrapolírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
- ekstravertíran -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost ♪
- ekstravertíranost -i ž (ȋ) psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka: izrazita ekstravertiranost nekaterih ljudi ♪
- ekstremístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekstremiste ali ekstremizem: ekstremistične tendence / ekstremistična frakcija / ekstremističen človek ♪
- eksudatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis ♪
- ekvilibrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekvilibristiko: ekvilibristična točka ♪
- ekvilibrístika -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪
- elasticitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. prožnost: elasticiteta tkiva / pri prevajanju mu manjka elasticitete ♪
- elástičen -čna -o prid., elástičnejši (á) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja;
elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga ● ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe ♪
- elástičnost -i ž (á) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost: elastičnost jekla, lesa, volne ♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; modul elastičnosti količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; prožnostni modul // lastnost raztegljivega predmeta ali snovi: elastičnost tkanine 2. sposobnost prilagajanja času, razmeram: podjetja bodo lahko premostila težave le z večjo elastičnostjo in odgovornostjo; elastičnost ponudbe, povpraševanja; elastičnost šolskega sistema 3. lahkotnost, gibčnost: elastičnost gibov ♪
- elástik -a m (á) 1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastiki in radikali 2. nav. ekspr. elastičen politik ♪
- elástika -e ž (á) trak z vpletenimi gumijastimi nitmi: zamenjati elastiko v trenirki; raztegniti elastiko / elastika pri frači; razglednice, prepasane z rdečo elastiko gumico; stegoval je vrat, kot da bi bil iz elastike ♪
2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776