Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (26.351-26.375)



  1.      dvórjenje  -a s (ọ̄) glagolnik od dvoriti: zavrača njegovo dvorjenje
  2.      dvorljív  -a -o prid. ( í) 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat
  3.      dvorljívec  -vca m () kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev
  4.      dvorljívost  -i ž (í) lastnost dvorljivega človeka: med ženskim svetom je priljubljen zaradi svoje dvorljivosti / o kaki dvorljivosti pri njem ni bilo sledu
  5.      dvórôgeljnik  in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
  6.      dvorovína  -e ž (í) jur., v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilna lista
  7.      dvóróžnik  -a m (ọ̑-ọ̑) redko dvorogeljnik: klobuk dvorožnik je imel potisnjen čisto na ušesa
  8.      dvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
  9.      dvóséd  in dvósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑- ọ̑-ẹ́) šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje dvosedov
  10.      dvósédežnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) vozilo z dvema sedežema: po cesti je pridrvel športni dvosedežnik; jadralni dvosedežnik
  11.      dvósmérnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) lastnost, značilnost dvosmernega: dvosmernost prometa; pren., knjiž. dvosmernost v umetnosti
  12.      dvósmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ọ̑-) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
  13.      dvósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje
  14.      dvóspèv  in dvóspév -éva m (ọ̑- ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za dva glasova ali dve enaki glasbili; duet: dvospev Janka in Marinke iz drugega dejanja Prodane neveste // izvajanje take skladbe: vaditi dvospev / pela sta v dvospevu
  15.      dvóspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival ♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče
  16.      dvóspôlnica  -e ž (ọ̑-) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega
  17.      dvóspôlnik  -a m (ọ̑-) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki
  18.      dvóspôlnost  -i ž (ọ̑-) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju
  19.      dvóstanovánjski  -a -o prid. (ọ̑-) v zvezi dvostanovanjska hiša hiša, ki ima dve stanovanji: zidati dvostanovanjsko hišo
  20.      dvóstôlpen  -pna -o prid. (ọ̑-) 1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev 2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev
  21.      dvóstòp  -ópa m (ọ̑- ọ̑-ọ̄) vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb: dvostop zavija v desno; postaviti, razvrstiti se v dvostop; korakati v dvostopu
  22.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
  23.      dvóstránkarski  -a -o prid. (ọ̑-) ki ima dve politični stranki: dvostrankarski sistem / dvostrankarska vlada
  24.      dvóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba
  25.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib

   26.226 26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA