Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (26.130-26.154)


  1.      državljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska vojna vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države ∙ publ. že zgodaj so izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili ♦ jur. obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811; državljanska lastnina zasebna, privatna lastnina; državljansko pravo pravo, ki ga obsega obči državljanski zakonik ♪
  2.      državljánstvo  -a s (ȃ) pravna pripadnost določeni državi: državljanstvo mu je bilo odvzeto; imeti, sprejeti tuje državljanstvo; zaprositi za jugoslovansko državljanstvo; oseba brez državljanstva; zakon o državljanstvu ♪
  3.      držávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na državnike ali državništvo: biti na državniškem obisku; državniški sestanek / državniški posli; imel je bogate državniške izkušnje ♪
  4.      držávništvo  -a s (ā) dejavnost državnikov: posvetiti se državništvu / nekaterim udeležencem konference je manjkalo pravo državništvo ♪
  5.      držávno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven ♪
  6.      držávnost  -i ž (á) 1. družbena ureditev v obliki države: priboriti si državnost; izguba, oblikovanje lastne državnosti; razvoj socialistične državnosti; buržoazna oblika državnosti; pravica naroda do lastne državnosti 2. redko državljanska zavest: to so bili ljudje brez državnosti ♪
  7.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost ♪
  8.      državotvórnost  -i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost ♪
  9.      državoznánstvo  -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
  10.      dŕžek  -žka m (ȓ) zaponka za pripenjanje nogavic: kupiti nove držke ♪
  11.      duál  in dúal -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala ♪
  12.      dualízem  -zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo ◊ jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  13.      dubléta  -e ž (ẹ̑) vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim ◊ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival ♪
  14.      dublíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dublirati: dubliranje filma / dubliranje obstoječih kapacitet / njegovo dubliranje priznanega igralca je bilo zelo uspešno ♪
  15.      dublón  -a m (ọ̑) num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja: vsi njeni diamanti so bili vredni več kot tisoč dublonov ♪
  16.      dúcat  -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja veliko ∙ ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♦ trg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros ♪
  17.      dúče  in dúce -ja [duče] m (ȗ) naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija: zarota proti dučeju ♪
  18.      dúda 1 -e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo ♪
  19.      dúda 2 -e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na dude; zaslišali so se prijetni glasovi gosli in dud / škotske dude ♪
  20.      dúdanje  -a s (ȗ) glagolnik od dudati: že od daleč je bilo slišati dudanje ♪
  21.      dúdka  -e ž (ȗ) duda, cucelj: natakniti dudko na stekleničko; vtakniti otroku dudko v usta ♪
  22.      dúdla  -e ž (ȗ) nav. mn., redko duda2: igrati na dudle ♪
  23.      dúdlanje  -a s (ȗ) glagolnik od dudlati: na semanji dan je bilo slišati lajnanje in dudlanje od jutra do večera / dudlanje na pamet ♪
  24.      dúdlja  -e ž (ȗ) ekspr. duda, cucelj: zaspal je z dudljo v ustih ♪
  25.      duél  -a m (ẹ̑) knjiž. dvoboj: pozvati koga na duel / duel med levico in desnico v vladajoči stranki ♪

   26.005 26.030 26.055 26.080 26.105 26.130 26.155 26.180 26.205 26.230  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA