Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (25.826-25.850)


  1.      dozorélost  -i ž (ẹ́) stanje dozorelega: dozorelost sadja / duševna, spolna dozorelost fanta / politična dozorelost delavstva; dozorelost ekonomskih razmer ♪
  2.      dozorênje  -a s (é) glagolnik od dozoreti: dozorenje koruze ♪
  3.      dozorétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dozoreti: spolno dozoretje ♪
  4.      dozorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozorevati: dozorevanje grozdja, sadja; doba dozorevanja / telesno dozorevanje; kulturno, pesniško dozorevanje / dozorevanje razmer ♦ agr. dozorevanje vina pridobivanje čistega duha in okusa ♪
  5.      dozorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dozoreti ali dozoriti: dozoritev grozdja; pospešiti dozoritev sadja / spolna dozoritev; dozoritev kulture ♪
  6.      dóž  -a m (ọ̑) v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar: dragocenosti iz zapuščine bogatega doža / beneški doži ♪
  7.      dožítek  -tka m (ȋ) star. doživetje: popisati svoje dožitke; pripovedoval je o svojih dožitkih; čudovit, mučen dožitek ♪
  8.      doživétje  -a s (ẹ̑) 1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav. ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje // doživljaj: doživetja v partizanih; napisati reportažo o doživetjih in vtisih 2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne ◊ jur. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost ♪
  9.      doživétost  -i ž (ẹ̑) značilnost doživetega: doživetost umetnine / delo vzbuja v poslušalcu občutek resničnosti, doživetosti ♪
  10.      doživljáj  -a m (ȃ) 1. kar kdo doživi: novi vtisi in doživljaji so mu bistrili duha; dijaški doživljaji; drobni doživljaji; doživljaji jamarjev v čudovitem kraškem svetu / osebni, pesniški doživljaj 2. redko doživetje: vsaka njegova pesem je bila zame doživljaj ♪
  11.      dožívljanje  -a s (í) glagolnik od doživljati: doživljanje vojnih grozot je zelo vplivalo nanj / približati snov otrokovemu dojemanju in doživljanju; emocionalno, estetsko, notranje, pesniško doživljanje; doživljanje umetnosti; igralec stopnjuje intenzivnost doživljanja ♪
  12.      dracéna  -e ž (ẹ̑) bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec: splezati na draceno ♦ vrtn. lončnica s pokončnim olesenelim steblom in podolgovatimi ali suličastimi zelenimi ali pisanimi listi; zmajevec ♪
  13.      dráčje  -a s (ȃ) suho, odpadlo vejevje: nabirati dračje; suho dračje mu je pokalo pod nogami; butara dračja ♪
  14.      drág  -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit ♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa ● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je ∙ ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago ∙ vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  15.      drága 1 -e ž (á) 1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago // odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah 2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi ♪
  16.      drága 2 -e ž (á) knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago ♪
  17.      drágica 1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica ♪
  18.      dragínja  -e ž (ȋ) gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin: tam je velika draginja; nastala je draginja in pomanjkanje; draginja jih tare / draginja še vedno narašča // visoke cene: gostilna je znana po lepih prostorih in po draginji ♪
  19.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč ♪
  20.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine ♪
  21.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti ♪
  22.      dragoljúbec  -bca m (ȗ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič) ♪
  23.      drágoman  -a m (ȃ) v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval ♪
  24.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa ♪
  25.      dragúlj  -a m (ū) 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze ♪

   25.701 25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851 25.876 25.901 25.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA