Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (25.755-25.779) 
- doséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko dosegljiv: električna stikala so v dosežni razdalji / sreča je težko dosežna ♪
- dosihdôb prisl. (ȏ) star. dozdaj, doslej: dosihdob se mi to še ni pripetilo ♪
- dosíta prisl. (ȋ) knjiž. do sitega: dosita se najesti, napasti // zelo, močno: dosita se nadivjati, nagledati, nasmejati ♪
- dosléden -dna -o prid., doslédnejši (ẹ̑) ki dela, ravna vedno po določenih načelih: biti dosleden pri svojem delu; ostal je vedno dosleden in zvest svojemu prepričanju; dosleden vzgojitelj / bil je najdoslednejši bojevnik za samoodločbo narodov; dosleden zagovornik delavstva // ki je brez bistvenih sprememb, odstopanj: takrat je bil še daleč od doslednega materializma; dosleden program; vzgoja mora biti dosledna doslédno prisl.: dosledno se drži svoje teorije; vlada dosledno izvaja svojo politiko; zahteve šol bi morale biti dosledneje usklajene z učnimi programi / ekspr.: vabil jo je na izlete, a ga je dosledno odbijala vztrajno, kar naprej; na zaslišanjih vse dosledno taji prav vse, čisto vse ♪
- doslédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost doslednega človeka: všeč mi je njegova doslednost; učiteljeva doslednost pri vzgoji; njihova doslednost v izvajanju načrtov / svoje naloge bomo morali izpolnjevati še z večjo doslednostjo; logična, znanstvena doslednost; ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno / doslednost mišljenja; doslednost značajev v romanu ♪
- dosléjšnji -a -e prid. (ẹ̄) dosedanji: doslejšnji rezultati dela; doslejšnja politika; njegovo doslejšnje delo ♪
- doslíšen -šna -o prid. (í ȋ) nanašajoč se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: biti v doslišni bližini; bila je v doslišni oddaljenosti ♪
- doslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. dobeseden: doslovni zapis debate / dosloven prevod / revščina v doslovnem smislu doslóvno prisl.: doslovno prevajati ♪
- doslúh -a m (ȗ) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu ♪
- doslužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
- dosmŕten -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
- dospélost -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost ♪
- dostáva -e ž (ȃ) prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo ♪
- dostáven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ♪
- dostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe ♪
- dostávljanje -a s (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom ♪
- dostavljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da dostaviti: dostavljiva pošiljka ♪
- dostávnica -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica: pregledati dostavnico ♦ ptt obrazec za dostavo priporočenih pošiljk, na katerem naslovnik potrdi prejem ♪
- dostavnína -e ž (ȋ) plačilo za dostavo: plačati dostavnino; dostavnina za časopis, za mleko ♪
- dostojánstven -a -o prid. (ȃ) ki vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev: predsednik je dostojanstven človek; dostojanstven v kretnjah / resen, dostojanstven obraz / njeno vedenje je skoraj dostojanstveno dostojánstveno prisl.: ženin se je držal zelo dostojanstveno; govoriti mirno in dostojanstveno ♪
- dostojánstvenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika ♪
- dostojánstvo -a s (ȃ) 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva ♪
- dostójen -jna -o prid., dostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te informacije lahko dobimo v vsakem kolikor toliko dostojnem priročniku; izvedba dela je bila dostojna / razprava je bila na dostojni višini / nimam dostojne obleke za tako slavnost; dostojno stanovanje // neprav., z rodilnikom vreden: tak sin je dostojen svojega očeta; človeka dostojno življenje dostójno prisl.: dekle se oblači dostojno; dostojno pozdraviti, se vesti ♪
- dostójnost -i ž (ọ́) 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo ♪
- dostòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo ♪
25.630 25.655 25.680 25.705 25.730 25.755 25.780 25.805 25.830 25.855 
