Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (25.326-25.350)



  1.      dispanzêr  -ja m () zdravstvena ustanova za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nekaterih bolezni: iti na pregled v dispanzer; ginekološki, otroški, protituberkulozni dispanzer; dispanzer za socialno in duševno higieno
  2.      dispanzêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dispanzer: dispanzerski zdravnik / razširitev dispanzerske in preventivne službe
  3.      disparáten  -tna -o prid. () knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna
  4.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza
  5.      dispêrznost  -i ž () kem. stopnja razpršenosti snovi v drugi snovi: dobiti zaželeno disperznost
  6.      displej  tudi display -a [displéj] m (ẹ̑) žarg. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil; prikazovalnik: na displeju prebrati vozni red / displej časa, temperature
  7.      disponènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) uslužbenec, ki je pooblaščen samostojno voditi kako poslovno področje podjetja: biti vozovni disponent pri železnici
  8.      disponíranje  -a s () glagolnik od disponirati: samostojno disponiranje s premoženjem
  9.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju
  10.      dispropórc  -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti
  11.      dispút  -a m () v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput
  12.      disputácija  -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji
  13.      disputánt  -a m (ā á) v srednjem veku kdor disputira
  14.      dissous  [disú] neskl. pril. () kem., v zvezi dissous plin acetilen (v jeklenkah), raztopljen v acetonu: rezati, variti z dissous plinom
  15.      distálen  -lna -o prid. () anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti
  16.      distánca  -e ž () 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česageom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi)
  17.      distancíranje  -a s () glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev
  18.      distánčnik  -a m () arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo
  19.      distoníja  -e ž () med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije
  20.      distrákcija  -e ž (á) 1. med. naravnavanje izvinjenih sklepov ali zlomljenih kosti z nategovanjem: distrakcija je bila za ponesrečenca zelo boleča 2. psih. trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja
  21.      distribúcija  -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti
  22.      distribucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
  23.      distributêr  -ja m () kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina
  24.      distríkt  -a m () 1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah 2. knjiž. okoliš, področje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt
  25.      dišáva  -e ž () 1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: jedem dodajamo razne dišave 2. kozmetično sredstvo prijetnega vonja: uporabljati drage dišave 3. nav. mn. vonj, duh: iz kuhinje so se širile prijetne dišave; zastar. dišava planinskega cvetja

   25.201 25.226 25.251 25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA