Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.980-25.004)


  1.      derivát  -a m (ȃ) kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati ♪
  2.      dêrma  -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
  3.      dermatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za dermatologijo: poslati pacienta k dermatologu ♪
  4.      dêrmatovenerologíja  -e ž (ȇ-ȋ) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo ♪
  5.      deróčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost deročega: deročnost reke je bila tolikšna, da niso mogli veslati ♪
  6.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev ♪
  7.      derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov) ♪
  8.      dêrviš  -a m (ȇ) v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši; plesati divje kot derviš ♪
  9.      dêrviški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti ♪
  10.      desánt  -a m (ā) prevoz vojaštva na sovražnikovo ozemlje z namenom, da opravi določeno nalogo: letalski, padalski, pomorski desant; nemški desant na Drvar / na karti je označen kraj desanta ♪
  11.      descendénca  -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci ♪
  12.      descendènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti naprej, potomec: ascendenti in descendenti ♪
  13.      desegregácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava rasnega razlikovanja: rasisti se upirajo desegregaciji / desegregacija črncev, šol ♪
  14.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena ♪
  15.      desenzibilizácija  -e ž (á) med. zmanjšanje, odprava preobčutljivosti česa: desenzibilizacija organizma ♦ fot. desenzibilizacija filma zmanjšanje občutljivosti za določen barvni spekter ♪
  16.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka ♪
  17.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten ♪
  18.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak ♪
  19.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge ♪
  20.      desetárka  -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka ♪
  21.      desétek  tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ȇ) 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo ♪
  22.      deséten  -tna -o prid. (ẹ̑) mat. desetiški: desetni sestav ♪
  23.      desetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je desetih vrst: izdelek gre skozi desetere obrate ♪
  24.      desetérec  in desetêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom: epski, lirski deseterec; Aškerčeva balada v desetercih ♪
  25.      desetéren  -rna -o prid. (ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.: kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti ♪

   24.855 24.880 24.905 24.930 24.955 24.980 25.005 25.030 25.055 25.080  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA