Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.930-24.954)


  1.      denár  -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar ● ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ◊ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja ♪
  2.      denárci  -ev m mn. (á ā) ekspr. denar: služiti denarce / kupčija mu je vrgla lepe, čedne denarce; dobro smo se imeli za majhne denarce ♪
  3.      denárček  -čka m (á) otr. manjšalnica od denar: ne morem ti kupiti, ker nimam denarčka / očka je šel služit denarčke ♪
  4.      denáren  -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki ♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral ♪
  5.      denárij  -a m (á) num. srebrn rimski novec za deset asov ali štiri sesterce ♪
  6.      denárnica  -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
  7.      denárnik  -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
  8.      denárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe ♪
  9.      denárništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu; dvigniti denarništvo na višjo raven; sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva ♪
  10.      denárstvo  -a s (ȃ) 1. denarni sistem: okrepiti, urediti denarstvo države; enotno denarstvo 2. denarništvo: razvoj denarstva ♪
  11.      denaturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od denaturirati: denaturiranje sladkorja ♪
  12.      dendrít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
  13.      dendrografíja  -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah ♪
  14.      dendrologíja  -e ž (ȋ) nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah: uporabna dendrologija / parkovna dendrologija ♪
  15.      deníkinec  -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
  16.      denominácija  -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
  17.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije ♪
  18.      denunciácija  -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
  19.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka ♪
  20.      denuncíranje  -a s (ȋ) glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov ♪
  21.      denzitométer  -tra m (ẹ̄) fiz. optična priprava za merjenje potemnitve na filmskih negativih ali kromatogramih: preiskati film z denzitometrom ♪
  22.      deontologíja  -e ž (ȋ) knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija ♪
  23.      depandánsa  -e ž (ȃ) stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši ♪
  24.      depedikulácija  -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo ♪
  25.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela ♪

   24.805 24.830 24.855 24.880 24.905 24.930 24.955 24.980 25.005 25.030  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA