Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.905-24.929)


  1.      demokracíja  -e ž (ȋ) 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija ♪
  2.      demokrát  -a m (ȃ) 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje ♪
  3.      demokrátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na demokracijo; demokratičen: demokratska država, republika / demokratske ideje, pravice; demokratska misel; demokratske sile; demokratsko načelo 2. nanašajoč se na demokrate: demokratska stranka ♪
  4.      demolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demolirati: demoliranje pohištva ♪
  5.      démon  tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja ♪
  6.      demóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti ♪
  7.      demoníja  -e ž (ȋ) knjiž. kar je demonsko: nisem se mogel otresti vtisa mračne demonije; demonija življenja / prirodna demonija; demonija tehnike ♪
  8.      demónika  -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika ♪
  9.      demonízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. kar je demonsko: skrivnostni demonizem / erotični demonizem; nazor o demonizmu človeške volje 2. verovanje primitivnih ljudstev v demone: demonizem nekaterih ljudstev ◊ um. prizadevanje ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju likovno izraziti prepričanje nekaterih primitivnih ljudstev, da se v stvareh skrivajo demonske sile ♪
  10.      demonologíja  -e ž (ȋ) verovanje primitivnih ljudstev v demone: animizem in demonologija // veda o tem ♪
  11.      demonstrácija  -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države ♪
  12.      demonstracíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev ♪
  13.      demonstránt  -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov ♪
  14.      demonstrátor  -ja m (ȃ) kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah ♪
  15.      demonstríranje  -a s (ȋ) glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti ♪
  16.      demontáža  -e ž (ȃ) razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije // odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih oporišč ♪
  17.      demontážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demontažo: ustaviti demontažna dela / demontažna skupina delavcev / demontažno pohištvo ki se da razstaviti ♪
  18.      demoralizácija  -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo ♪
  19.      demoralizátor  -ja m (ȃ) kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic ♪
  20.      demoralizátorski  -a -o prid. (ȃ) ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska ♪
  21.      démos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih svobodno ljudstvo s političnimi pravicami: atenski demos // ljudstvo sploh ♪
  22.      demoskopíja  -e ž (ȋ) raziskovanje, proučevanje javnega mnenja: inštitut za demoskopijo ♪
  23.      démosovec  -vca m (ẹ̑) član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]: zborovanje demosovcev / glasovanje demosovcev v skupščini ♪
  24.      denacifikácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje nacizma: izvesti denacifikacijo / denacifikacija Nemčije ♪
  25.      denacionalizácija  -e ž (á) 1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje: ljudstvu je pretila nevarnost denacionalizacije in celo iztrebljenja; politika denacionalizacije; proces denacionalizacije / denacionalizacija kulture 2. vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: izvesti denacionalizacijo; denacionalizacija bank in industrijskih družb ♪

   24.780 24.805 24.830 24.855 24.880 24.905 24.930 24.955 24.980 25.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA