Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.780-24.804)


  1.      dekáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila 2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem ◊ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad ♪
  2.      dekadénca  -e ž (ẹ̑) 1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima 2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence ♪
  3.      dekadènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent 2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti ♪
  4.      dekadéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost ♪
  5.      dekadéntstvo  in dekadêntstvo -a s (ẹ̄; ē) značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva ♪
  6.      dekádičen  -čna -o prid. (á) mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število ♪
  7.      dekádika  -e ž (á) mat. aritmetika v dekadičnem številskem sistemu ♪
  8.      dékagrám  -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg] ♪
  9.      dekalcinácija  -e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo ♪
  10.      dekàn  in dekán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. predstojnik fakultete: voliti dekana; dekan filozofske fakultete 2. predstojnik dekanije: župan in dekan sta bila v mestecu najvažnejši osebi ♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta ♪
  11.      dekanát  -a m (ȃ) 1. urad predstojništva fakultete: oddati prijavnico na dekanatu / dekanat medicinske fakultete predstojništvo 2. zastar. dekanija: nadškofijo so razdelili na dekanate ♪
  12.      dekánka  -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka ♪
  13.      dekánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
  14.      dekánstvo  -a s (ȃ) naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva ♪
  15.      dekarbonizácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem ogljika iz jekel in zlitin; razogljičenje: dekarbonizacija spojin ♪
  16.      dekartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij ♪
  17.      dékla  -e ž (ẹ́) stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih: imajo deklo in hlapca; šla je (služit) za deklo k bogati hiši / kravja dekla ki skrbi za krave; velika dekla ki vodi druge dekle na kmetiji ● ekspr. bila je vsem za deklo vsem je morala streči, pomagati; star. božja dekla smrt ♪
  18.      deklamácija  -e ž (á) 1. umetniško podajanje (pesniškega) teksta na pamet: poslušati deklamacijo; izbrali so ga za deklamacijo na proslavi / zborna deklamacija / na sporedu sta bili dve deklamaciji 2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje: govornikove deklamacije; politična deklamacija ♪
  19.      deklamacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklamacijo: deklamacijski ritem / deklamacijski večer ♦ muz. deklamacijsko petje petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  20.      deklamatóričen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza ♪
  21.      deklamátorstvo  -a s (ȃ) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca ♪
  22.      deklamíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje ♪
  23.      deklarácija  -e ž (á) 1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo // ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le prazna deklaracija, če niso dane tudi možnosti; za mednarodno sožitje niso dovolj deklaracije o miroljubnosti in prijateljstvu 2. navedba podatkov o pošiljki: deklaracija pošiljke ◊ ekon. carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; zgod. majska ali majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ♪
  24.      deklaránt  -a m (ā á) kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije ♪
  25.      deklè  -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev // ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje // pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv ♪

   24.655 24.680 24.705 24.730 24.755 24.780 24.805 24.830 24.855 24.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA