Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.676-24.700)


  1.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti ♪
  2.      debelolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
  3.      debelolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
  4.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  5.      debelorít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima debelo zadnjico: debeloriti konji ♪
  6.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
  7.      debelúša  -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih ♪
  8.      debelúšček  -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
  9.      debelúšnost  -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna ♪
  10.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪
  11.      debíl  -a m (ȋ) med. debilen človek: usposabljati debile za delo ♪
  12.      debílnost  -i ž (ȋ) med. lažja stopnja duševne nerazvitosti ♪
  13.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
  14.      deblokácija  -e ž (á) odprava, opustitev blokade: deblokacija mesta ♦ fin. deblokacija računa ♪
  15.      deblokíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deblokirati: deblokiranje luke / deblokiranje žiro računa ♪
  16.      debrecínka  -e ž (ȋ) gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko ♪
  17.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije ♪
  18.      decêmber  -bra m (é) dvanajsti mesec v letu: letošnji december; rok za prijave je 15. december; spomnil se je dogodka v (mesecu) decembru / začelo se je (meseca) decembra lani / sedel je ob peči, zunaj pa je bil december decembrsko vreme ♪
  19.      decémvir  tudi decemvír -a m (ẹ̑; ȋ) zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti ♪
  20.      decemvirát  -a m (ȃ) zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu ♪
  21.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji ♪
  22.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva ♪
  23.      decentralizácija  -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪
  24.      déci  m neskl. (ẹ̑) pog. deciliter: spiti deci vina / elipt.: naročiti dva deci dva decilitra vina; iti na dva deci v gostilno; razpravljal sem s prijateljem ob dva deci in dobri cigareti ♪
  25.      décibél  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela ♪

   24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA