Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.405-24.429)



  1.      čóln  -a [n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
  2.      čolnárjenje  -a [n] s (á) glagolnik od čolnariti: športno čolnarjenje / ukvarjati se s čolnarjenjem; čolnarjenje za zaslužek
  3.      čolnárski  -a -o [n] prid. (á) nanašajoč se na čolnarje ali čolnarjenje: čolnarski šport, turnir; čolnarska služba, svetilka
  4.      čolnárstvo  -a [n] s () poklicno prevažanje s čolni: preživljati se s čolnarstvom
  5.      čólnek  -nka [n] m (ọ̑) čolniček: spustiti papirnat čolnek v vodo
  6.      čolnìč  -íča in čólnič -a [n] m ( í; ọ̑) raba peša manjšalnica od čoln; čolniček: odpeti čolnič; pesn. čolnič življenja
  7.      čolníčast  -a -o [n] prid. (í) podoben čolničku: čolničasti čevlji; čolničasti cvetni listiarheol. čolničasta fibula
  8.      čolníček  -čka [n] m () 1. manjšalnica od čoln(ič): privezati čolniček; lahek čolniček 2. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: stroj z okroglim čolničkom ♦ tekst. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti 3. čolničasta skodelica za omako: čolniček dišeče omake
  9.      čolnína  -e [n] ž () plačilo za prevoz s čolnom: plačati čolnino // izposojevalnina za čoln
  10.      čómpa  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. severozahodno krompir: rezati čompe za seme
  11.      čòp  čôpa tudi čópa m ( ó, ọ́) 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop; v čope razdeljena dlaka; kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof: čopi na zavesi; kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah ◊ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
  12.      čópa  in čôpa -e ž (ọ́; ó) 1. šop las, dlake, perja; čop: lase ima zvezane v čopo; ptič z naperjeno čopo 2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
  13.      čópar  in čôpar -ja m (ọ̑; ) čopast ptič, navadno petelin
  14.      čópast  in čôpast -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na čop: čopasta kokoš; vojaki s črnimi čopastimi kapami / čopasti lasje; čopaste obrvi ♦ zool. čopasti ponirek; čopasti škrjanec
  15.      čópec  in čôpec -pca m (ọ̑; ō) ekspr. čopast ptič: poglej ga, čopca, že spet leta za ribami
  16.      čôpek  in čópek -pka m (ō; ọ̑) manjšalnica od čop: povezati lase v dva čopka; pisana šoja s čopkom na glavi / blazinica z resicami in čopki; rdeče copatke s svilenimi čopki
  17.      čópič  in čôpič -a m (ọ̑; ) orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak: nanašati lak s čopičem; pisati s čopičem po zidu; okrogel, ploščat čopič; pleskarski, slikarski čopič; čopič iz mehke dlake / ekspr. mojster čopiča ∙ ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik
  18.      čópka  in čôpka -e ž (ọ̄; ō) 1. čopek: počesati lase v čopko; jarčka z lepo čopko 2. čopasta kokoš: grahasta čopka
  19.      čôpkast  in čópkast -a -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na čopek: čopkast golob / čopkasti našitki
  20.      čopljánje  -a s () glagolnik od čopljati: čopljanje po vodi / čopljanje potoka
  21.      čopotánje  -a s () glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika
  22.      čožót  -a m (ọ̑) nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova
  23.      čŕča  -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)
  24.      čŕčkanje  -a s () glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje
  25.      čréda  -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda

   24.280 24.305 24.330 24.355 24.380 24.405 24.430 24.455 24.480 24.505  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA