Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.301-24.325)



  1.      čífut  -a m () slabš. 1. pripadnik židovskega naroda; Žid: kaj ne veš, on je čifut 2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut
  2.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  3.      čigáver  [vǝr] zaim. neskl. () star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
  4.      čígra  -e ž () zool. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, Sterna: navadna čigra
  5.      čík  -a m () 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike ● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
  6.      číkanje  -a s () glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
  7.      číkar  -ja m () 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
  8.      číkoš  -a m () 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
  9.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  10.      čílost  -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja
  11.      čím  in čim prisl. () s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd.
  12.      čím  in čim vez. () v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
  13.      čimpréj  in čím préj in čim préj prisl. (ẹ̑; -ẹ̑) kar se da hitro, kar najhitreje: glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak!
  14.      čimvèč  in čím vèč in čim vèč prisl. (; -) kar se da veliko, kar največ: posvetiti čimveč skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čimveč blaga
  15.      čímža  -e ž () 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem
  16.      čímžanje  -a s () glagolnik od čimžati: čimžanje kož
  17.      čímžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati
  18.      čín 1 -a m () stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin
  19.      čín 2 -a m () zastar. dejanje: saj se ne zaveda svojega čina; odgovoren je za vse svoje čine / rad pripoveduje o svojih junaških činih / film v štirih činih
  20.      číndara  -e ž () nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro
  21.      činítelj  -a m () kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi
  22.      činítev  -tve ž () zastar. dosežek, storitev: alpinisti so dosegli v zahodnih Alpah vrhunske činitve
  23.      činkvín  -a m () pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti činkvin // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti činkvin
  24.      činóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov
  25.      číp  -a m () elektr. ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje: vstaviti, zamenjati čip / pomnilniški čip

   24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA