Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.126-24.150)


  1.      čebelárski  -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
  2.      čebélica  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta // šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici 2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic ♪
  3.      čebélji  -a -e [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek ♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov ♪
  4.      čebelnják  -a [čeb in čǝb] m (á) stavba za čebelne panje: postavil je nov čebelnjak; sedeti pri čebelnjaku; v razredu je živo kot v čebelnjaku ♦ čeb. dvostranski čebelnjak pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; zložljiv čebelnjak ♪
  5.      čebelojédec  -dca [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebélar ♪
  6.      čebèr  -brà tudi čèber -bra [čǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode ∙ ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi ♪
  7.      čebljánje  -a s (ȃ) glagolnik od čebljati: a) glasno čebljanje deklet; žensko čebljanje o vsakdanjih stvareh b) ptičje čebljanje; čebljanje lastovk ♪
  8.      čebljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) čeblja: čebljavi ptiči / čebljavi otroci ♪
  9.      čebrìč  -íča [čǝb] m (ȉ í) 1. manjšalnica od čeber: prati v čebriču 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju: čebrič z ledom in buteljkami ♪
  10.      čebrnjánje  -a s (ȃ) glagolnik od čebrnjati: žensko čebrnjanje mu preseda; bilo je dosti šal, čebrnjanja in smeha / čebrnjanje ptic ♪
  11.      čêbul  tudi čebùl -úla [uu̯; nenaglašeno tudi čǝb] m (é ú; ȕ ú) nar. čebula: puliti čebul ♪
  12.      čebúla  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine ♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura? ♪
  13.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m (ȗ) 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus ♪
  14.      čebúlček  -čka [tudi čǝb] m (ȗ) 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise ♪
  15.      čebúlen  -lna -o [tudi čǝb] prid. (ȗ) nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva ♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice ♪
  16.      čebúlica  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka ◊ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea ♪
  17.      čečkánje  -a [čǝč] s (ȃ) glagolnik od čečkati: čečkanje po zidu je prepovedano / učitelj se jezi zaradi čečkanja učencev ♪
  18.      čečkaríja  -e [čǝč] ž (ȋ) slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati // literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija ♪
  19.      čedájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja ♪
  20.      čéden  -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi 2. raba peša čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne 3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno čédno prisl.: to dekle se čedno oblači ♪
  21.      čedermáčevski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo ♪
  22.      čédnost  -i ž (ẹ́) 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti ∙ preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši ♪
  23.      čédra  -e ž (ẹ̑) lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom: iztrkati, natlačiti, vleči čedro / gorjuška čedra ♪
  24.      čédrica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od čedra: prižgati si čedrico ♪
  25.      čehízem  -zma m (ȋ) lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov ♪

   24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA