Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.030-24.054)



  1.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
  2.      cvetlíčarica  -e ž () knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic
  3.      cvetličárstvo  -a s () poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom
  4.      cvetlíčast  -a -o prid. (í) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: cvetličasta bombaževina / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi
  5.      cvetlíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah
  6.      cvetlíčenje  -a s () knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja
  7.      cvétnat  -a -o prid. (ẹ̑) poln cvetlic, cvetov: cvetnat grm; cvetnati travniki
  8.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
  9.      cvíčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
  10.      cvíčkast  -a -o prid. () ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo
  11.      cvík  -a m () nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar
  12.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje
  13.      cvílimóžek  -žka m (-ọ̑) knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili
  14.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
  15.      cvinglijánstvo  -a s () racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom
  16.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren
  17.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov
  18.      cvrčánje  -a s () glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče
  19.      cvŕček 1 -čka m () zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki
  20.      cvŕček 2 -čka m () 1. lov. užitna drobovina divjačine: vzeti ves cvrček iz prsne votline 2. nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: napravila ti bom cvrček s slanino
  21.      cvrênje  -a s (é) glagolnik od cvreti: posodo med cvrenjem pokrijemo; maščoba, ponev za cvrenje
  22.      cvŕk  -a m () 1. redko cvrčanje, cvrkut: cvrk ptičjih mladičev 2. nar., ekspr. klofuta, zaušnica: Tisti njen dober dan — kakor cvrk na njegovem licu (B. Pahor)
  23.      cvŕkanje  -a s () glagolnik od cvrkati: cvrkanje novih čevljev; cvrkanje koles
  24.      cvrkút  -a m () oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi: slišim radosten cvrkut ptic
  25.      cvrkútanje  -a s (ū) glagolnik od cvrkutati: cvrkutanje lastovic / cvrkutanje vrat

   23.905 23.930 23.955 23.980 24.005 24.030 24.055 24.080 24.105 24.130  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA