Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (24.005-24.029)


  1.      cúndra  -e ž (ȗ) slabš., redko vlačuga, prostitutka: hodi k neki cundri / kot psovka ti cundra nemarna ♪
  2.      cúnja  -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪
  3.      cúnjast  -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
  4.      cúnjica  -e ž (ú) manjšalnica od cunja: s cunjico oviti kaj; deklica se je igrala s cunjicami, škatlicami in punčkami / oblečena v prazniške cunjice ♪
  5.      cúrek  -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
  6.      curie  -ja [kirí] m (ȋ) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti ♪
  7.      curíj  in kiríj -a [kirij] m (ȋ) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm ♪
  8.      curljánje  -a s (ȃ) glagolnik od curljati: enakomerno curljanje dežja; curljanje studenčka ♪
  9.      cúzanje  -a s (ȗ) glagolnik od cuzati: cuzanje prsta / pog. njegovo večno cuzanje cigare ♪
  10.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
  11.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica ♪
  12.      cvébovka  -e ž (ẹ̑) gastr. potica z nadevom iz cveb ♪
  13.      cvèk  cvêka m (ȅ é) 1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal; puliti cveke iz deske; zabiti cvek; sedi kot cvek mirno, nepremično // lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini; popraviti cvek iz matematike; prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek ♪
  14.      cvêkar  -ja m (ȇ) žarg. učenec z negativnimi ocenami: odličnjaki in cvekarji; lani je bil cvekar ♪
  15.      cvènk  cvénka in cvênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci 2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov ♪
  16.      cvenketánje  -a s (ȃ) glagolnik od cvenketati: cvenketanje v denarnicah / cvenketanje razbite šipe ♪
  17.      cvét  -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
  18.      cvetáča  -e ž (á) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: rad ješ cvetačo? pridelati veliko cvetače ♪
  19.      cvetáčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na cvetačo: cvetačni listi / cvetačna juha ♪
  20.      cvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov ♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo ♪
  21.      cvèten  in cvetèn cvètna -o in -ó, stil. cvetèn -tnà -ò, in cvêten -tna -o [kratko naglašeno in nenaglašeno vǝt] prid. (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ; é) poln cvetja, cvetoč: cvetni travniki; cvetna polja; pesn.: cvetni maj; cvetna pomlad; pren. cvetna mladost; cvetno lice ♦ rel. cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
  22.      cvetênje  -a [tudi vǝt] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem; cvetenje rastlin; čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi ♪
  23.      cvétje  -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor ♪
  24.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
  25.      cvetlíca  -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica ♪

   23.880 23.905 23.930 23.955 23.980 24.005 24.030 24.055 24.080 24.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA