Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (23.926-23.950)



  1.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi
  2.      cizelêr  -ja m () kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila
  3.      cizelíranje  -a s () glagolnik od cizelirati: priprave za cizeliranje / stilistično cizeliranje
  4.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
  5.      cmákanje  -a s () glagolnik od cmakati: cmakanje in srkanje / v noči se je čulo samo cmakanje čevljev po blatu
  6.      cmárjenje  -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti
  7.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
  8.      cmérast  in cmêrast -a -o prid. (ẹ̄; ) ekspr. ki se (rad) joka: kako si cmerast; cmera cmerasta / cmerasti glasovi otrok
  9.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. ( á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
  10.      cmerávost  in cméravost -i ž (á; ẹ́) lastnost cmeravega človeka: ti dečki so mi všeč, ker ne poznajo cmeravosti
  11.      cmérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja
  12.      cmerljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) joka: cmerljiv otrok / biti cmerljive narave
  13.      cmévkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od cmevkati: cvileče cmevkanje
  14.      cmòk  cmôka m ( ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok
  15.      cmokáč  -a m (á) ekspr. kdor govori, kakor da bi imel cmok v ustih
  16.      cmokánje  -a s () glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev
  17.      cmôkast  -a -o prid. (ó) 1. ki se sprijema (v kepe, cmoke): cmokasta ilovica; tam zemlja ni rahla, ampak cmokasta 2. ekspr. zaradi cmokanja težko razumljiv: cmokasta govorica / odgovoril je s cmokastim glasom
  18.      cmŕk  -a m () nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo
  19.      cócktail  in kóktajl in kóktejl -a [prva oblika koktajl in koktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti cocktaile; piti cocktail; čokoladni, sadni cocktail; večer s cocktaili; pren., ekspr. cocktail ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na cocktail; prirediti cocktail na čast gostom; neskl. pril.: cocktail obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
  20.      cócktail párty  [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party; dolgočasen cocktail party
  21.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  22.      còk  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
  23.      còkate  medm. () posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
  24.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  25.      coklánje  -a s () glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev

   23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA