Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (23.701-23.725)


  1.      cenó  prisl. (ọ̑) redko po nizki ceni, poceni: ceno kupiti; prim. cen, cenejši ♪
  2.      cenóven  tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika; cenovna struktura trga / cenovni testi ♪
  3.      cènt 1 cénta in cênta m (ȅ ẹ́, é) utežna mera, 100 kg: vol tehta štiri cente; cent sena / ekspr. denarja ima na cente zelo veliko; noge so kot cent zelo težke / stari cent 56 kg ♪
  4.      cènt 2 cénta in cênta m (ȅ ẹ́, é) kovanec z vrednostjo ene stotine dolarja ali nizozemskega guldna: plačati pet centov / ekspr. v žepu nima niti centa prav nič denarja ♪
  5.      centávo  -a [ce- in se-] m (ȃ) južnoameriški in srednjeameriški kovanec z vrednostjo ene stotine peza: izdal je zadnji centavo ♪
  6.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  7.      centézim  -a [če- in ce-] m (ẹ̑) stotina italijanske lire: deset centezimov ♪
  8.      centezimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi ♪
  9.      centrála  -e ž (ȃ) 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna ♪
  10.      centrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo ♪
  11.      centralizácija  -e ž (á) združitev na enem mestu, usmeritev v center, osredotočenje: odpraviti centralizacijo; centralizacija kapitala, industrije, oblasti; tendence po centralizaciji / državna centralizacija centralizem ♪
  12.      centralízem  -zma m (ȋ) sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec ♪
  13.      centralizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od centralizirati: centraliziranje kapitala, šolstva ♪
  14.      centrifúga  -e ž (ȗ) 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo ♪
  15.      centrifugíranje  -a s (ȋ) glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem ♪
  16.      centripetálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje ♪
  17.      centríranje  -a s (ȋ) glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge ♪
  18.      centrízem  -zma m (ȋ) polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma ♪
  19.      céntrum  -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta ♪
  20.      centúrija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož, stotnija: poveljevati centuriji ♪
  21.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov ♪
  22.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal ♪
  23.      cenzúra  -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena poboljševalna kazen ♪
  24.      cenzuríranje  -a s (ȋ) glagolnik od cenzurirati: strogo cenzuriranje dramskih del ♪
  25.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪

   23.576 23.601 23.626 23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA