Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (23.626-23.650)



  1.      capínast  -a -o prid. () ekspr. malopriden, malovreden: capin capinasti
  2.      capínček  -čka m () ljubk. manjšalnica od capin: ti poredni capinček
  3.      capínski  -a -o prid. () nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko
  4.      capljánje  -a s () glagolnik od capljati: capljanje po blatu / capljanje za meščanskimi navadami
  5.      capón  neskl. pril. (ọ̑) obrt., v zvezi capon lak v acetonu raztopljen celuloid: medeninaste svetilke polirajo in prevlečejo s capon lakom
  6.      capovóznik  -a m (ọ̑) zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus
  7.      cárar  -ja m (ā) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, Turdus viscivorus
  8.      caravélla  -e [karavela] ž (ẹ̑) francosko reakcijsko potniško letalo za srednje proge: tovarna Sud Aviation izdeluje nov tip caravelle
  9.      carína  -e ž () 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini
  10.      carínjenje  -a s () glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil
  11.      carínski  -a -o prid. () nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja
  12.      carízem  -zma m () vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom
  13.      carjevánje  -a s () glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega
  14.      cárski  -a -o prid. () nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez
  15.      cárstvo  -a s () država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo // star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj
  16.      cartánje  -a s () glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno
  17.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko
  18.      cécelj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi
  19.      cedéla  -e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač)
  20.      cedílka  -e [tudi k] ž () redko cedilo: s cedilko precediti mleko
  21.      cedílo  -a s (í) luknjičasta priprava za precejanje tekočin: precediti skozi cedilo; cedilo za čaj, za juho ∙ ostati na cedilu brez pomoči, sam; pustiti koga na cedilu brez pomoči, podpore
  22.      cedljív  -a -o prid. ( í) ki se da cediti: cedljive snovi
  23.      cedník  -a m (í) redko cedilo: stresti na cednik
  24.      cefalopód  tudi kefalopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
  25.      cefízelj  -zlja m (í) pog., ekspr. zelo majhen človek: tak cefizelj, pa so ga komaj ukrotili

   23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676 23.701 23.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA