Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (23.376-23.400) 
- bŕkec -kca m (ȓ) nav. mn., redko brčica: zavihati si brkce; črni, krtačasti brkci ♪
- bŕkica -e ž (ȓ) nav. mn. brčica: nositi brkice; goste črne brkice ♪
- brkljánje -a s (ȃ) glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu ♪
- brkljaríja -e ž (ȋ) pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije ♪
- brkónčica -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
- brlênje -a s (é) glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče ♪
- brlévka -e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko ♪
- bŕlez -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez ♪
- brlívka -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
- brlízg -a m (ȋ) predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg ♪
- brlízganje -a s (ȋ) glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje ♪
- brljàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori ♪
- brljávka -e ž (ȃ) 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi ♪
- brljávost -i ž (á) ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti ♪
- brlòg -óga m (ȍ ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog ♪
- bŕna -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa ♪
- brnênje -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu ♪
- brodárstvo -a s (ȃ) 1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu 2. redko pomorstvo, plovba: razvoj brodarstva ♪
- brôden -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna ♪
- brodíšče -a s (í) 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču ♪
- brodník -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius ♪
- brodnína -e ž (ȋ) plačilo za prevoz z brodom: plačati brodnino / odpraviti mitnino in brodnino ♪
- brodníštvo -a s (ȋ) opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi ♪
23.251 23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 
