Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (23.351-23.375)



  1.      brisáča  -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača
  2.      brisálec  -lca [c in lc] m () nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla
  3.      brisálka  -e [k] ž () 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko
  4.      brisálo  -a s (á) kar se rabi za brisanje: za brisalo je porabil košček obleke; z brisalom čistiti top; brisalo za peresa
  5.      brísanje  -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov
  6.      bríškola  -e ž () nar. primorsko italijanska igra s kartami: partija briškole
  7.      brítev  -tve tudi brítva -e ž () 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
  8.      brítje  -a s () glagolnik od briti: britje mu dela težave; milo za britje
  9.      brítvica  -e ž () 1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice; priviti britvico v aparat 2. nar. zahodno žepni nožek
  10.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
  11.      brívnica  -e ž () prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico
  12.      brívnik  -a m () električni brivski aparat: priključiti brivnik na napetost 220 V / električni brivnik
  13.      brízg  -a m () hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
  14.      brízga  -e ž () priprava za vbrizgavanje snovi v telo; brizgalka: sterilizirati brizge; injekcijska brizga
  15.      brízgalica  -e ž () redko brizgalka: glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom
  16.      brizgálka  -e [tudi k] ž () 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
  17.      brizgálnica  -e ž () 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
  18.      brízganec  -nca m () vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
  19.      brízganje  -a s () glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom
  20.      brízglja  -e ž () zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja
  21.      brížen  -žna -o prid.) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
  22.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  23.      brjár  -ja m () nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
  24.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  25.      brkàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus

   23.226 23.251 23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA