Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (23.255-23.279) 
- brezpóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava ♪
- brezpótje -a s (ọ̑) knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje ♪
- brezprávje -a s (ȃ) knjiž. brezpravno stanje, brezpravnost: odpraviti brezpravje / braniti pred nasiljem in brezpravjem ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezpredmétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezpredmetnega: ideja o brezpredmetnosti človeških naporov ♪
- brezpriméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen ♪
- brezprizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor ♪
- brezprizóren -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih ♪
- brezprostórje -a s (ọ̑) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju ♪
- brezprostórnost -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
- brezrádosten in brezradósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. ki je brez radosti, veselja: nemirno, brezradostno življenje ♪
- brezsénčje -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu ♪
- brezsistémnost -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
- brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
- brezskŕbnost -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
- brezsméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez smeri, cilja: popolnoma brezsmerno politično delo ♪
- brezsmérnost -i ž (ẹ́) knjiž. kar je brez smeri, cilja: življenjska brezsmernost / brezsmernost v umetnosti ♪
- brezsmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
- brezsmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed ♪
- brezspôlen -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
- brezsrámnost -i ž (á) knjiž. lastnost brezsramnega človeka: njegova brezsramnost presega vse meje / nastopiti zoper brezsramnost ♪
- brezsŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
- brezstránkarski -a -o prid. (ȃ) ki je brez političnih strank: brezstrankarski sistem v državi ♪
- brezstrásten -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno ♪
23.130 23.155 23.180 23.205 23.230 23.255 23.280 23.305 23.330 23.355