Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (23.226-23.250) 
- breznárodnost -i ž (á) breznarodno stanje: zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo ♪
- brezníten -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
- brêzno -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
- brezoblíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
- brezoblíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
- brezobrésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez obresti: brezobrestno posojilo ♪
- brezobŕven -vna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je brez obrvi: brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz ♪
- brezobvézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba; brezobvezna štipendija brezobvézno prisl.: kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago ♪
- brezobzíren -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
- brezobzírnost -i ž (ȋ) lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost; biti odkrit do brezobzirnosti ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
- brézovček -čka m (ẹ́) zool. majhna ptica pevka z rdečim čelom in črnim podbradkom, Carduelis flammea ♪
- brézovec -vca m (ẹ́) nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem; dolg in debel brezovec ♪
- brezovína in brézovina -e ž (í; ẹ́) brezov les: rumenkasta brezovina // redko brezove veje: vzel je nož in začel rezati brezovino ♪
- brézovje -a s (ẹ́) brezov gozd: brezovje in bukovje // brezove veje: rezati brezovje za metle ♪
- brézovka -e ž (ẹ́) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko ♪
- brezpétnik tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki ♪
- brezpláčen -čna -o prid. (á) ki se dobi brez plačila: brezplačen dar narave; brezplačna hrana in stanovanje; brezplačna vozovnica, vstopnica / zaprositi za brezplačni dopust brez prejemkov, neplačan brezpláčno prisl.: revijo prejema brezplačno; brezplačno so ga sprejeli v zavod ♪
- brezplóden -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno brezplódno prisl.: brezplodno izgubljati čas ♪
- brezpogójen -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
- brezpogójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost brezpogojnega: brezpogojnost dolžnosti ♪
- brezpokójnost -i ž (ọ̄) knjiž., redko stanje brez pokoja, miru: brezpokojnosti se je pridruževal še strah ♪
- brezpomémben -bna -o prid. (ẹ̄) ki je brez pomembnosti, važnosti: brezpomemben dogodek; brezpomembne besede; govoriti o brezpomembnih stvareh; vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno / brezpomemben pisatelj; politično brezpomembna oseba ♪
- brezpomémbnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti ♪
23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 23.326