Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (22.855-22.879) 
- bogočástje -a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja ♪
- bogoklétnež -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétnik -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪
- bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
- bogomíl -a m (ȋ) pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile ♪
- bogomílstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
- bogomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
- bogopodóbnost -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost ♪
- bogoródica -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice ♪
- bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev ♪
- bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo ♪
- bogoslóvje -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
- bogoslóvnica -e ž (ọ̑) star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogovládje -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
- bógrač -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč ♪
- bógstvo -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: žalitev bogstva / Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar (F. Prešeren) ♪
- bógváruj in bóg váruj stil. bógvári [-kv-] prisl. (ọ̑-á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj! ♪
- bógvé in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
- bòh bôha m (ȍ ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos ♪
- bohém in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem ♪
22.730 22.755 22.780 22.805 22.830 22.855 22.880 22.905 22.930 22.955 
