Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (22.630-22.654)



  1.      bistrína  -e ž (í) 1. hitro in pravilno mišljenje: sedaj je treba zbranosti in bistrine; v bistrini mu ni kos / njegov obraz ni razodeval posebne bistrine bistroumnosti / odlikuje ga nenavadna bistrina duha prodornost 2. knjiž. prozornost, čistost: bistrina zelene Soče / v jutranji bistrini je šel na pot
  2.      bistrítev  -tve ž () glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma
  3.      bistró  -ja m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija: povabil ga je na večerjo v bistro
  4.      bistroglávec  -vca m () ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
  5.      bistroglávost  -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila
  6.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen
  7.      bistroglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost
  8.      bistroúmnost  -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
  9.      bistrovídnost  -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov
  10.      bístven  -a -o prid., bístvenejši () nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega
  11.      bístvenost  -i ž () knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvarifiloz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo
  12.      bístvo  -a s () kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
  13.      bísus  -a m () zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti
  14.      biškót  -a m (ọ̑) piškot: grizljati biškot
  15.      bít  -a m () elektr. najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu: celica elektronskega računalnika s štiriindvajsetimi biti
  16.      bít  -i ž () knjiž. 1. bistvo, vsebina, narava: prodreti v ustvarjalno bit; pačiti, spremeniti pravo bit; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti 2. eksistenca, obstoj, obstajanje: Kant je pripisoval prostoru samostojno bit; razmišljal je o svoji biti in nebitifiloz. bit kar opredeljuje kaj, da je; soc. družbena bit
  17.      bíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na bit: bitna osnova zavesti; bitna pravica narodne manjšine / med obema variantama obstajajo bitni razločki bistveni; za obstoj rastline bitne snovi bítno prisl.: sprememba je bitno vplivala nanj
  18.      bíter  -tra m () gastr. alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih: piti biter
  19.      bítje 1 -a s (í) glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure; bitje srca, žil
  20.      bítje 2 -a s () 1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek 2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska 3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda 4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu ◊ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
  21.      bítjece  intijce -a [jǝc] s () manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
  22.      bítka  -e ž () 1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka ♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu 2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; zaključna bitka za izpolnitev letnega plana ● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala
  23.      bítnost  -i ž () knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega // eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti
  24.      bítnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje
  25.      bitúmen  -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola

   22.505 22.530 22.555 22.580 22.605 22.630 22.655 22.680 22.705 22.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA