Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (22.576-22.600) 
- bílingvíst -a m (ȋ-ȋ) kdor zna in redno uporablja dva jezika, dvojezičnik: bilingvisti na obmejnem ozemlju ♪
- biljárd -a m (ȃ) namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard; partija biljarda // miza za igranje te igre ♪
- bílka -e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline ∙ ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
- bílnica -e ž (ȋ) bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica ♪
- bílo -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava ♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu ♪
- bílo vez. (ȋ) zastar. naj (si) bo, bodisi: bilo pozimi bilo poleti, nikoli ni nosil klobuka ♪
- biltén -a m (ẹ̑) kratko uradno sporočilo javnosti, objava: vojni bilten; bilten o ministrovem zdravstvenem stanju // občasna informativna publikacija: podjetje izdaja svoj bilten; statistični bilten; bilten filmskega festivala ♪
- bímetalízem -zma m (ȋ-ȋ) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma ♪
- bíncelj -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato ♪
- bingljánje -a s (ȃ) glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca ♪
- bínkošten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki ♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv ♪
- binókel -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo ♪
- bínormála -e ž (ȋ-ȃ) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki ♪
- bíobibliografíja -e ž (ȋ-ȋ) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo ♪
- bíoenergíja -e ž (ȋ-ȋ) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo ♪
- bíofizikálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese ♪
- biogén -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega ♪
- bíogenétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na biogenezo: biogenetske zakonitosti / biogenetski zakon ♪
- bíogenéza -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva ♪
- bíogeografíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti organizmov ♪
- biografíja -e ž (ȋ) popis življenja kake osebe, življenjepis: Levstikova biografija; moderna umetniška biografija ♪
- biologízem -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
- biolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana ♪
- biometríja -e ž (ȋ) statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov ♪
- biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko ♪
22.451 22.476 22.501 22.526 22.551 22.576 22.601 22.626 22.651 22.676 
