Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (22.480-22.504)



  1.      besedílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine ♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga
  2.      besedílo  -a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča
  3.      besediloslóvje  -a s (ọ̑) lingv. nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil: ukvarjati se z besediloslovjem
  4.      besedíšče  -a s (í) besedni zaklad: bogatiti besedišče z novimi besedami / otrokovo besedišče; Prešernovo besedišče; besedišče tragedije
  5.      besednják  -a m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak 2. nav. ed., redko besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami / beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
  6.      besédnovŕsten  -tna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na besedno vrsto: besednovrstne značilnosti / besednovrstna razčlenitev besedila
  7.      besedoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje
  8.      besedotvórje  -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem
  9.      besedoválec  -lca [c] m () knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih
  10.      besedovánje  -a s () glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
  11.      besedún  -a m () slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov
  12.      bêsen  in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo bêsno in bésno prisl.: besno streljati
  13.      besežé  -ja m (ẹ̑) med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem
  14.      besežíranje  -a s () glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
  15.      besnênje  -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
  16.      besnív  -a -o prid. ( í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo
  17.      bêsnost  in bésnost -i ž (é; ẹ́) najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati
  18.      bešamél  -a m (ẹ̑) gastr. z mlekom zalita omaka iz svetlega prežganja: politi cvetačo z bešamelom
  19.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ , ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
  20.      béta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta béta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta ◊ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
  21.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ) betič: lesen betec
  22.      betèk  -tkà in bètek -tka [bǝt] m (ǝ̏ ; ǝ̏) zastar. stegno (pri pticah)
  23.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
  24.      betéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
  25.      betéžnik  -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku

   22.355 22.380 22.405 22.430 22.455 22.480 22.505 22.530 22.555 22.580  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA