Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (22.430-22.454)



  1.      belorítka  -e ž () nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  2.      beloúška  -e ž () nestrupena kača z belo pego za ušesi: ubiti belouško ♦ zool. progasta belouška
  3.      belúga  -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
  4.      belúh  -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase
  5.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  6.      bencín  -a m () vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijačefarm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto
  7.      bencinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer
  8.      bencinovòd  -óda m ( ọ́) teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore
  9.      bencól  tudi benzól -a m (ọ̑) kem. benzen: topiti kavčuk v bencolu; surovi bencol
  10.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
  11.      benefícija  -e ž (í) redko beneficij: kupčevati z beneficijami / beneficije v podjetju
  12.      benevolénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika
  13.      bengálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenjzool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris
  14.      bentál  in béntal -a m (; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu
  15.      bentênje  -a s (é) glagolnik od bentiti: vse bentenje ni nič pomagalo
  16.      bentonít  -a m () min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
  17.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena
  18.      benzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena
  19.      benzójev  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura
  20.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
  21.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svojeigr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
  22.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
  23.      beráčenje  -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
  24.      beračíja  -e ž () ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo
  25.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja

   22.305 22.330 22.355 22.380 22.405 22.430 22.455 22.480 22.505 22.530  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA