Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (22.351-22.375)



  1.      báža  -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  2.      beat  -a [bít] m () 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba
  3.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov
  4.      beaufórt  -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov
  5.      Beaufórtov  -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča
  6.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
  7.      bêbavost  tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost
  8.      bêbček  tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
  9.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
  10.      bebljánje  -a [bǝb in beb] s () glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
  11.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda
  12.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq)
  13.      bèčvast  -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok
  14.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
  15.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga
  16.      bedaríja  -e ž () ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije; to je velika bedarija
  17.      bêdast  -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto
  18.      bedastôča  tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče; ne briga se za take bedastoče
  19.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
  20.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  21.      bedènj  -dnjà tudi bèdenj -dnja [bǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
  22.      bedênje  tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
  23.      bédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
  24.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica
  25.      bédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik

   22.226 22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA