Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (21.901-21.925)



  1.      árnica  -e ž () nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih
  2.      árnika  -e ž () zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko // tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko
  3.      árnikov  -a -o prid. () nanašajoč se na arniko: arnikov cvet ♦ farm. arnikova tinktura
  4.      arogánca  -e ž () ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca!
  5.      aróma  m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja
  6.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome
  7.      aromát  -a m () snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž
  8.      aromátski  -a -o prid. () 1. aromatičen: aromatski dodatki k hrani; aromatske dišave 2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine
  9.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
  10.      arpéggio  [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio arpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom
  11.      artefákt  -a m () arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti
  12.      artél  -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel
  13.      artêrija  -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija
  14.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen
  15.      arzenál  -a m () 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami
  16.      arzenát  -a m () kem. sol arzenove kisline: z arzenati uničevati rastlinske škodljivce; natrijev arzenat
  17.      arzénik  -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid
  18.      arzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid; arzenov trioksid; arzenova kislina; arzenove spojine, zlitine
  19.      ás 1 -a m () 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as
  20.      ás 2 -a m () num. bakren rimski novec manjše vrednosti
  21.      às  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila
  22.      àsa  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa!
  23.      asanacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asanacijo: opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep
  24.      ascendénca  -e ž (ẹ̑) jur. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj
  25.      ascendènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti

   21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA