Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (21.901-21.925) 
- árnica -e ž (ȃ) nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih ♪
- árnika -e ž (ȃ) zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko // tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko ♪
- árnikov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arniko: arnikov cvet ♦ farm. arnikova tinktura ♪
- arogánca -e ž (ȃ) ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca! ♪
- aróma m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja ♪
- aróma -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome ♪
- aromát -a m (ȃ) snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž ♪
- aromátski -a -o prid. (ȃ) 1. aromatičen: aromatski dodatki k hrani; aromatske dišave 2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine ♪
- arondácija -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
- arpéggio [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio arpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom ♪
- artefákt -a m (ȃ) arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti ♪
- artél -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel ♪
- artêrija -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija ♪
- arzén -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen ♪
- arzenál -a m (ȃ) 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami ♪
- arzenát -a m (ȃ) kem. sol arzenove kisline: z arzenati uničevati rastlinske škodljivce; natrijev arzenat ♪
- arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid ♪
- arzénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid; arzenov trioksid; arzenova kislina; arzenove spojine, zlitine ♪
- ás 1 -a m (ȃ) 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as ♪
- ás 2 -a m (ȃ) num. bakren rimski novec manjše vrednosti ♪
- às medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila ♪
- àsa medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa! ♪
- asanacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asanacijo: opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep ♪
- ascendénca -e ž (ẹ̑) jur. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj ♪
- ascendènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti ♪
21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001